Evropski steber socialnih pravic
Z razglasitvijo evropskega stebra socialnih pravic (angl. European Pillar of Social Rights – ESSP) je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker izpolnil eno izmed svojih desetih prioritet iz govora o stanju v Uniji leta 2015 – tj. določitev temeljnih minimalnih socialnih pravic.
Slovenija si bo morala v luči novih načel oz. pravic še posebej prizadevati za ureditev problematike nizke vključenosti odraslih v formalne in neformalne programe izobraževanja ter usposabljanja, za povečanje aktivne podpore pri prvi zaposlitvi in nastopu brezposelnosti, za ureditev dohodkov in pokojnin za starejše zaradi preprečevanja revščine ter za splošen dvig socialne varnosti.
ESSP vsebuje 20 načel in pravic in je vsebinsko razdeljen na tri sklope oz. poglavja. V prvem poglavju z imenom »enake možnosti in dostop do trga dela« so izpostavljena štiri načela, in sicer: (i) izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, (ii) enakost spolov, (iii) enake možnosti ter (iv) aktivna podpora pri zaposlitvi. II. poglavje »pošteni delovni pogoji« vsebuje šest načel, in sicer: (i) varna in prilagodljiva zaposlitev (ohranja se koncept varne prožnosti, ki spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas z ukrepi, ki delodajalcem omogočajo hitro prilagoditev na spremembe v gospodarskem okolju), (ii) plača (opuščena je ideja po vseevropski minimalni plači, saj se pravica do plače veže na nacionalne gospodarske in socialne razmere, pri čemer morajo države članice upoštevati, da mora višina minimalne plače preprečevati revščino zaposlenih), (iii) informacije o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpovedi, (iv) socialni dialog in udeležba delavcev (socialni dialog na evropski in nacionalni ravni je bil zaradi ekonomsko-gospodarske krize precej okrnjen), (v) usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, (vi) zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov. Vsebinsko najširše je poglavje »socialne zaščite in vključenosti«, ki vsebuje kar deset načel oz. pravic: (i) otroško varstvo in podpora za otroke, (ii) socialna zaščita, (iii) nadomestilo za primer brezposelnosti, (iv) minimalni dohodek, (v) dohodki in pokojnine za starejše, (vi) zdravstveno varstvo, (vii) vključenost invalidov, (viii) dolgotrajna oskrba, (ix) stanovanja in pomoč za brezdomce ter (x) dostop do osnovnih storitev.
In kakšna je pravna narava oz. veljava ESSP? Čeprav ESSP ni pravno zavezujoč dokument, ga mora Evropska komisija upoštevati pri oblikovanju socialnih politik in zakonodaje EU kot nekakšno priporočilo oz. načelni program. Evropska komisija je že sprejela politični dogovor o reformi direktive o napotitvi delavcev, katerega namen je uveljavitev načela enakega plačila za enako delo v istem kraju. Nadalje bo Komisija v letu 2018 ustanovila Evropski organ za delo, ki bo okrepil sodelovanje med nacionalnimi organi trga dela zlasti v primeru čezmejnih situacij, kot je mobilnost delovne sile. Napovedana je tudi razširitev direktive o obveznosti pisne izjave (Direktiva 91/533/EGS) za vse ostale (civilne) oblike dela. Komisija je napovedala tudi več pobud v podporo pravični mobilnosti delovne sile, kot je npr. evropska številka socialnega zavarovanja, vzpostavitev elektronskega sistema za izmenjavo informacij o socialni varnosti.
Pričakovati je, da bo ESSP deloval kot nekakšno vodilo za oblikovanje enotnega evropskega okvira socialne varnosti in spodbujanje posameznih držav članic k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev. Čeprav je veliko načel oblikovanih zelo programsko, je besedilo ESSP mestoma precej konkretno in zarisuje jasne smernice, ki jih bodo morale države članice upoštevati pri spremembi nacionalnih zakonodaj.
