Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti

CSRD predstavlja enega od temeljev evropskega zelenega dogovora in agende za trajnostno financiranje. Direktiva je del širše politike EU, ki podjetja zavezuje k doslednejšemu spoštovanju človekovih pravic in zmanjševanju vpliva podjetij na okolje. Dosedanji predpisi o razkritju nefinančnih informacij, predvsem Direktiva o nefinančnem poročanju (»NFRD«), ki zavezuje samo približno 11.700 podjetij, so se v praksi izkazali za pomanjkljive. Poleg tega so se potrebe oz. želje potrošnikov po informacijah v zvezi s trajnostnostjo v zadnjih letih znatno povečale, saj si želijo vedno več informacij za sprejemanje (trajnostnih) odločitev, ki bodo v skladu z njihovimi vrednotami. Tudi vlagatelji se vse bolj zavedajo pomembnosti trajnostnosti za finančno uspešnost podjetij, zaradi česar so jim informacije o vplivu podjetja na okolje in ljudi čedalje pomembnejše. Zaradi navedenega je bila sprejeta CSRD, katere cilj je, da poveča dostopnost/razpoložljivost informacij o trajnostnosti in da zagotovi, da bo poročanje o trajnostnosti temeljilo na primerljivih, zaupanja vrednih in zanesljivih informacijah. Ne le zaradi krepitve zaupanja v trg zelenih naložb, temveč tudi zaradi večje javne odgovornosti. 

CSRD prinaša kopico novosti, in sicer:

1) Razširja krog zavezancev na skoraj 50.000 podjetij na ravni EU, in sicer bo direktiva veljala za:

• velika podjetja, ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, pri čemer gre za veliko podjetje, če to izpolnjuje vsaj dva od naslednjih kriterijev: bilančna vsota 20 milijonov evrov, čisti prihodki od  prodaje 40 milijonov evrov, povprečno število zaposlenih v poslovnem letu 250;
• mala in srednje velika podjetja (»MSP«) z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu EU, vendar ne za MSP z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na zagonskih trgih MSP ali v večstranskih sistemih trgovanja (za srednje veliko podjetje gre, če dosega vsaj 2 izmed naslednjih kriterijev: bilančna vsota med 4 in 20 milijonov evrov, čisti prihodki od prodaje med 8 in 40 milijonov evrov, povprečno število zaposlenih med 50 in 249. Za malo podjetje pa gre, če izpolnjuje dosega vsaj 2 izmed naslednjih kriterijev: bilančna vsota med 350 tisoč in 4 milijone evrov, čisti prihodki od prodaje med 700 tisoč in 8 milijonov evrov, povprečno število zaposlenih med 10 in 49); 
• podjetja, ki niso iz EU in ki opravljajo pomembno dejavnost na trgu EU (tj. ustvarijo več kot 150 milijonov evrov letnega prometa v EU v vsakem od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let in imajo vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico v EU. Hčerinska družba mora tudi zadostiti kriterijem, ki veljajo za velika, mala in srednje velika podjetja, medtem ko mora imeti podružnica več kot 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje).

Iz obveznega trajnostnega poročanja pa so izključena mikro podjetja, tj. podjetja, ki ne dosegajo zgoraj navedenih pragov za (vsaj) mala podjetja.

2) Zahteva, da podjetja pripravijo svoje računovodske izkaze in poslovno poročilo v evropskem enotnem elektronskem formatu XHTML v skladu z uredbo ESEF (European Single Electronic Format) in da »označijo« svoje poročane informacije o trajnostnosti v skladu s sistemom digitalne kategorizacije, kot je določeno v navedeni uredbi.

3) CSRD podaljšuje
obdobje poročanja iz enega na dve leti, kar pomeni, da bodo morala podjetja
poročati o trajnostnosti tako za tekoče kot tudi za preteklo poslovno leto.

4) CSRD – tako kot prejšnja pravila – zahteva t. i. dvojno pomembnost ali vidik dvojne materialnosti, kar pomeni, da bodo morala podjetja razkriti ne le tveganja, s katerimi se soočajo zaradi podnebnih sprememb, temveč tudi vplive, ki jih lahko sama povzročijo na podnebje in družbo.

5) Zahteva, da morajo biti informacije o trajnostnosti vključene v poslovnem poročilu podjetja (morajo biti jasno razpoznavne v ločenem razdelku poslovnega poročila), medtem ko so prejšnja pravila dopuščala razkritje informacij v ločenem dokumentu. 

6) Zahteva širši obseg poročanja, saj mora trajnostno poročilo med drugim zajemati: (i) opis poslovnega modela in strategijo podjetja; (ii) opis časovno vezanih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo; (iii) opis vloge poslovodnih in nadzornih organov glede vprašanj v zvezi s trajnostnostjo; (iv) opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo; (v) opis glavnih dejanskih ali potencialnih škodljivih vplivov podjetja; (vi) opis vseh ukrepov, ki jih je podjetje sprejelo za preprečevanje, blažitev, sanacijo ali odpravo dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, in še določene druge zahteve.

7) Uvaja zahtevo, da mora poročanje potrditi zakoniti revizor ali revizijsko podjetje (pri čemer bodo države pogoje za takšne revizorje šele določile). Revizor bo moral dati zagotovilo, da so sporočene informacije točne in zanesljive.

8) Zahteva, da podjetja poročajo v skladu z obveznimi Evropskimi standardi poročanja o trajnostnem razvoju, ki jih bo pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (»EFRAG«). Navedeni standardi bodo osredotočeni na tri področja: na okolje, družbo in upravljanje. 

Zahteve CSRD glede poročanja se bodo uvajale postopoma, in sicer: 

• od 1. januarja 2024 najprej za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih presega 500 (tj. za podjetja, za katera že velja NFRD) – poročila morajo biti predložena v letu 2025;
• od 1. januarja 2025 naprej za velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi in/ali 40 milijoni evrov prometa in/ali 20 milijoni evrov skupnih sredstev), za katera še ne velja NFRD – poročila morajo biti predložena v letu 2026;
• od 1. januarja 2026 naprej za mala in srednje velika podjetja ter druga podjetja, ki kotirajo na borzi – poročila morajo biti predložena v letu 2027. Mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, imajo možnost, da se za poslovna leta, ki se začnejo pred 1. januarjem 2028, odločijo, da v svoje poslovno poročilo ne bodo vključila informacij, ki jih zahteva CSRD. V takih primerih morajo kljub temu v poslovnem poročilu na kratko navesti, zakaj poročanje o trajnostnosti ni bilo opravljeno;
• od 1. januarja 2028 naprej pa bo začela obveznost poročanja veljati za podjetja iz tretjih držav (z neto prometom nad 150 milijonov evrov v EU, če imajo v EU vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico) – poročila morajo biti predložena v letu 2029.

Glede na to, da je bil NFRD prenesen v slovenski pravni red z novelo Zakona o gospodarskih družbah (in sicer z novelo ZGD-1J), se lahko za CSRD pričakuje podobno. To pomeni, da lahko pričakujemo novelo ZGD-1 v delu, ki ureja predložitev letnih poročil, na področju določanja vsebine poročila, predložitve revidiranih in konsolidiranih letnih poročil ter odgovornosti uprave. 

Čeprav se zdi, da je pričetek izvajanja obveznosti po CSRD še zelo oddaljen, pa je smotrno, da se zaradi kompleksnosti in kritične narave teh novih razkritij, bodoči zavezanci začnejo na spremembe pripravljati že sedaj. Nujno je, da se poslovodstvo in vodstveni delavci seznanijo s standardi in o tem, kaj zahteve pomenijo za njihovo podjetje na operativni ravni. Tako bo mogoče pravočasno vzpostaviti ustrezne sisteme in procese za opredelitev ter pripravo informacij, povezanih s trajnostnim razvojem. 

Avtorja:  Jernej Jeraj, partner in Živa Korenjak, strokovna sodelavka