Čezmejno izvajanje storitev je postalo bistveno bolj zapleteno
Eden izmed ciljev novega zakona je preprečitev zlorab na področju čezmejnega izvajanja storitev, kar se med drugim odraža v strožjih pogojih za pridobitev potrdila A1, dodatnem inšpekcijskem nadzoru, visokih denarnih kaznih in ureditvi meddržavnega sodelovanja.
Zakon se uporablja za slovenske delodajalce in samozaposlene, ki začasno izvajajo storitve z napotenimi delavci v (eni) drugi državi EU, Norveški, Islandiji, Švici ali Liechtensteinu ter za delodajalce in samozaposlene iz navedenih držav, ki opravljajo tovrstne storitve na območju Slovenije. Napoteni delavci oz. samozaposleni v teh primerih za čas opravljanja storitev ostanejo vključeni v sistem socialnih zavarovanj v državi, kjer običajno opravljajo delo (tj. v državi, kjer ima delodajalec oz. samozaposleni sedež).
Zakon, kot rečeno, uvaja dodatne pogoje za izdajo potrdila A1, ki je eden izmed pogojev za čezmejno izvajanje storitev. Med temi pogoji so npr. obveznost delodajalca/samozaposlenega, da izkaže, da dejansko posluje, da ima poravnane davčne obveznosti, da mu v zadnjih treh letih ni bila izrečena več kot ena denarna kazen zaradi kršitev pomembnih pravic delavcev iz delovnega razmerja, da ima sklenjeno ustrezno pogodbo z delavcem za čas napotitve in tudi z naročnikom storitev ali povezano družbo ipd. V primeru, če se pojavi sum, da delodajalec oz. samozaposleni dejansko ne posluje v državi svojega sedeža in da gre za slamnato podjetje, se odredi inšpekcijski nadzor, na podlagi ugotovitev pa se lahko razveljavi že izdana potrdila A1.
Besedilo zakona je bilo deležno tudi že številnih kritik s strani delodajalcev, predvsem zato, ker naj bi bilo potrdilo A1 potrebno pridobiti tudi v primeru zgolj nekajurnih opravljanj storitev v tujini, in zato, ker bo na izdajo potrdila treba čakati do 5 dni, kar pa v praksi pri storitvah, ki terjajo takojšnji odziv izvajalca storitev (npr. servisne družbe), ne bo mogoče.
Pomembna novost, ki jo prinaša ZČmIS, je uvedba subsidiarne odgovornosti naročnika storitve v primerih, ko tuji delodajalec ne poravna svojih obveznosti do delavca, ki je napoten v Slovenijo. Napoteni delavec bo v primeru, če mu tuji delodajalec ne bo plačal, lahko terjal plačilo od naročnika storitev oz. uporabnika. Subsidiarna odgovornost pa velja zgolj za primere, ko je tuji delodajalec bodisi podizvajalec pri opravljanju gradbenih storitev (v tem primeru za obveznosti jamči slovenski pogodbenik – izvajalec), bodisi agencija, ki se ukvarja s storitvijo posredovanja delavcev uporabnikom (v tem primeru za obveznosti jamči uporabnik).
ZČmIS predvideva tudi medsebojno sodelovanje organov na področju pošiljanja in vročanja dokumentov in odločb, sodelovanja pri izvrševanju kazni ipd. Zakon se bo predvidoma začel uporabljati s 1. januarjem 2018.
