Ali spada avtomobil, ki je financiran s finančnim leasingom, v skupno premoženje zakoncev?
V času, ko so nakupi vozil s pomočjo finančnega leasinga pogosti, se navedeno vprašanje nemalokrat pojavi ob razvezi zakonske zveze oz. prenehanju zunajzakonske skupnosti (ki ima na premoženjskem področju enake pravne posledice kot zakonska zveza).
Predpostavimo, da eden od zakoncev v času trajanja zakonske zveze sklene pogodbo o finančnem leasingu1 za avtomobil in da obroke po leasing pogodbi s svojo mesečno plačo plačujeta oba zakonca, in sicer vsak do polovice. V primeru, da med zakoncema pride do razveze zakonske zveze, se bo v postopku delitve premoženja glede avtomobila lahko pojavilo vprašanje, ali ta spada v skupno premoženje ali ne.
V primeru, da je leasingojemalec postal lastnik vozila že pred razvezo in da je bilo vozilo financirano iz skupnega premoženja (kot opisano zgoraj), avtomobil po našem mnenju nesporno spada v skupno premoženje in se deli v skladu s pravili, ki veljajo za delitev skupnega premoženja. Če pa leasingojemalec v času zakonske zveze ni postal lastnik vozila, ta avtomobil (še) ne spada v skupno premoženje razvezanih zakoncev. Skupno premoženje v tem primeru tvorijo premoženjske pravice, ki izhajajo iz konkretne pogodbe o finančnem leasingu, ki je bila sklenjena v času trajanja zakonske zveze.
Ker obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe zavezujejo oba, tudi pravice iz leasing pogodbe (s tem pa tudi pravica do odkupa) pripadajo obema zakoncema. Iz navedenega razloga bi se morala takšna »naložba« zakoncev ustrezno upoštevati tudi v primeru, če bo po prenehanju zakonske zveze zgolj eden izmed njiju odkupil vozilo (kot predmet leasinga) in ga registriral kot svojo lastnino. Menimo, da bi se moralo v takšnem primeru upoštevati, koliko je bilo v pridobitev vozila (kamor ne bi smeli šteti zgolj plačila odkupne vrednosti vozila, ki je praviloma nižja od tržne cene vozila, marveč v ustrezni meri tudi predhodno plačane obroke) vloženo iz skupnega in koliko iz posebnega premoženja zakoncev.
Sodna praksa je v preteklosti sicer tudi že zavzela stališče, da je za presojo, ali nekaj spada v skupno premoženje ali ne, merodajno, kdaj je bilo takšno premoženje pridobljeno, pri čemer je v enem primeru odločilo, da vozilo spada v posebno premoženje tistega zakonca, ki je po razvezi odkupil vozilo2. Menimo, da je takšen pogled preozek, saj prezre, da za pridobitev lastninske pravice na takšnem vozilu ni merodajno zgolj plačilo zadnjega obroka leasinga, marveč tudi predhodna obročna plačila, pri katerih leasingojemalec s posameznimi obroki že obročno odplačuje (oz. kupuje) vozilo.
Seveda pa si bosta zakonca reševanje takšnih in podobnih pravnih dilem najlažje prihranila tako, da se bosta dogovorila glede tega, kako razdeliti skupaj ustvarjeno premoženje in skupne obveznosti.
Avtorica: Manca Vrtačnik, odvetniška pripravnica
1 Pri operativnem leasingu se to vprašanje ne pojavi, saj gre pri operativnem leasingu smiselno za najem vozila (in nekaterih z vzdrževanjem povezanih storitev), po katerem leasingojemalec ne postane lastnik vozila.
2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1367/2018 z 19. decembra 2018.
