{"id":4518,"date":"2026-07-29T16:24:01","date_gmt":"2026-07-29T15:24:01","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/?p=4518"},"modified":"2026-07-29T16:52:16","modified_gmt":"2026-07-29T15:52:16","slug":"akt-eu-o-umetni-inteligenci-v-praksi-kaj-prinasa-kodeks-o-oznacevanju-z-umetno-inteligenco-ustvarjenih-vsebin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/akt-eu-o-umetni-inteligenci-v-praksi-kaj-prinasa-kodeks-o-oznacevanju-z-umetno-inteligenco-ustvarjenih-vsebin\/","title":{"rendered":"Akt EU o umetni inteligenci v praksi: kaj prina\u0161a Kodeks o ozna\u010devanju z umetno inteligenco ustvarjenih vsebin?"},"content":{"rendered":"

Evropska komisija je objavila kon\u010dni Kodeks ravnanja o ozna\u010devanju z umetno inteligenco ustvarjenih vsebin, ki predstavlja pomemben prakti\u010dni korak pri izvajanju Akta EU o umetni inteligenci. \u010ceprav je Kodeks prostovoljen in sam po sebi ne ustvarja novih pravnih obveznosti, bo imel v praksi pomembno vlogo predvsem pri razlagi in dokazovanju skladnosti z obveznostmi glede preglednosti iz 50. \u010dlena Akta o umetni inteligenci[1]<\/strong><\/a>.<\/em><\/h3>\n

Relevantne obveznosti se za\u010dnejo uporabljati 2. avgusta 2026, Kodeks pa ponudnikom in uvajalcem ponuja prostovoljen prakti\u010dni okvir za njihovo izvajanje. Od tega datuma dalje bo Akt o umetni inteligenci v ve\u010d primerih zahteval jasno razkritje uporabe umetne inteligence<\/strong>. Uporabniki bodo morali biti obve\u0161\u010deni, \u010de komunicirajo z interaktivnim umetno inteligen\u010dnim sistemom, kot je klepetalnik ali navidezni asistent, razen kadar je to iz okoli\u0161\u010din o\u010ditno. Prav tako bodo morale biti ustrezno ozna\u010dene deepfake<\/em> vsebine ter besedila, ustvarjena ali prirejena z umetno inteligenco, kadar so objavljena z namenom obve\u0161\u010danja javnosti o zadevah javnega interesa.<\/p>\n

Namen pravil je zmanj\u0161ati tveganje zavajanja in manipulacije. Vsebina, ki jo ustvari ali bistveno spremeni umetna inteligenca, je lahko za uporabnike te\u017eko prepoznavna, zlasti kadar gre za realisti\u010dne slike, zvo\u010dne posnetke, videoposnetke ali besedila, ki lahko vplivajo na javno razpravo. Preglednost zato ni zgolj formalna zahteva, temve\u010d eden klju\u010dnih pogojev za odgovorno uporabo generativne umetne inteligence.<\/p>\n

Kodeks razlikuje med obveznostmi ponudnikov in uvajalcev sistemov umetne inteligence. Pri ponudnikih je poudarek predvsem na tehni\u010dni plati preglednosti. Ponudniki generativnih sistemov umetne inteligence<\/strong>, ki ustvarjajo ali spreminjajo besedilo, slike, zvok ali video, morajo zagotoviti, da so izhodi sistema ozna\u010deni v strojno berljivi obliki in jih je mogo\u010de prepoznati kot umetno ustvarjene ali manipulirane. Kodeks pri tem poudarja tudi prakti\u010dno uporabo vizualnih oznak in detekcijskih mehanizmov. Med priporo\u010dljivimi re\u0161itvami so standardizirane ikone, ustvarjene s strani EU oziroma druge jasne oznake, ki uporabniku na razumljiv na\u010din poka\u017eejo, da je bila vsebina ustvarjena ali bistveno spremenjena z umetno inteligenco. Te oznake pa naj bi dopolnjevali tehni\u010dni mehanizmi, ki omogo\u010dajo zaznavanje izvora vsebine, na primer vodni \u017eigi, metapodatki ali druge strojno berljive re\u0161itve.<\/p>\n

Ta obveznost ni pomembna zgolj za razvijalce splo\u0161no namenskih oziroma temeljnih modelov. V praksi lahko zajame tudi podjetja, ki obstoje\u010de modele vklju\u010dujejo v svoje produkte ali storitve, katere lansirajo na trg oziroma v uporabo pod svojim imenom. Organizacija, ki vgradi jezikovni model v aplikacijo za ustvarjanje marketin\u0161kih besedil, pravnih osnutkov, slik ali videoposnetkov, se lahko glede takega sistema znajde v polo\u017eaju ponudnika generativnega sistema umetne inteligence. Zato se ne more zana\u0161ati zgolj na dejstvo, da sama ni razvila temeljnega modela.<\/p>\n

Drugi del Kodeksa se nana\u0161a na uvajalce sistemov umetne inteligence<\/strong>. Njihove obveznosti so praviloma manj tehni\u010dne, vendar v praksi zelo pomembne. Uvajalci bodo morali jasno ozna\u010diti deepfake<\/em> vsebine in dolo\u010dena besedila, ustvarjena ali prirejena z umetno inteligenco, kadar so ta namenjena obve\u0161\u010danju javnosti o zadevah javnega interesa in kadar zanje ni bil opravljen \u010dlove\u0161ki pregled ali uredni\u0161ki nadzor. Klju\u010dno vpra\u0161anje v praksi bo, kdaj je razkritje potrebno, kako mora biti oblikovano in kje mora biti prikazano, da bo za uporabnika dovolj jasno in razumljivo.<\/p>\n

Pri tem je pomembno tudi razlikovanje med razli\u010dnimi stopnjami uporabe umetne inteligence<\/strong>. Ni namre\u010d vsaka vsebina, pri kateri je bila uporabljena umetna inteligenca, enaka. Avtonomno ustvarjanje vsebin z umetno inteligenco se bistveno razlikuje od njene zgolj pomo\u017ene vloge pri lektoriranju, povzemanju, prevajanju ali pripravi osnutka, ki ga \u010dlovek vsebinsko pregleda. To razlikovanje je pomembno, ker vpliva na obseg in obliko razkritja. Pretirano ozna\u010devanje vsake minimalne uporabe umetne inteligence bi lahko razvrednotilo pomen oznak, premalo razkritij pa bi lahko ogrozilo zaupanje uporabnikov.<\/p>\n

\u010ceprav je Kodeks prostovoljen, bo njegova prakti\u010dna te\u017ea precej\u0161nja. Podpisniki Kodeksa bodo lahko z uporabo predvidenih tehni\u010dnih in organizacijskih ukrepov la\u017eje izkazovali skladnost z Aktom o umetni inteligenci (nadzor naj bi bil osredoto\u010den le na spremljanje skladnosti s Kodeksom), za organe tr\u017enega nadzora pa bo Kodeks najverjetneje pomembna referen\u010dna to\u010dka pri presoji, ali je posamezna organizacija ravnala skladno z zahtevami glede preglednosti. S podpisom Kodeksa bodo tako ponudniki in uvajalci potrdili namero, da bodo pri poslovanju upo\u0161tevali Kodeks, pri \u010demer bodo le-ti tudi javno objavljeni. Podjetja, ki se bodo odlo\u010dila za druga\u010den pristop, bodo morala zato sama dokazovati, da so njihovi ukrepi primerljivi oziroma zadostni.<\/p>\n

Kodeks bodo dopolnile \u0161e prihajajo\u010de smernice Komisije<\/strong>, ki naj bi dodatno pojasnile obseg pravnih obveznosti in vpra\u0161anja, ki jih Kodeks ne ureja v celoti. Za podjetja pa je \u017ee zdaj pomembno, da preglednost uporabe umetne inteligence obravnavajo kot del \u0161ir\u0161ega sistema skladnosti. To vklju\u010duje identifikacijo sistemov umetne inteligence, presojo vlog posameznih akterjev, ureditev razmerij z dobavitelji, dolo\u010ditev notranjih pravil za ozna\u010devanje vsebin ter jasne postopke za \u010dlove\u0161ki pregled in uredni\u0161ki nadzor.<\/p>\n

Kodeks o ozna\u010devanju z umetno inteligenco ustvarjenih vsebin zato ni zgolj tehni\u010dni dodatek k Aktu o umetni inteligenci, temve\u010d prakti\u010den okvir za njegovo izvajanje. Organizacijam ponuja usmeritve, kako naj bodo z umetno inteligenco ustvarjene ali spremenjene vsebine ozna\u010dene, kako naj bodo razkritja predstavljena uporabnikom in kako naj podjetja dokazujejo, da so vzpostavila ustrezne procese. Klju\u010dno vpra\u0161anje v praksi ne bo ve\u010d le, ali je bila umetna inteligenca uporabljena, temve\u010d tudi, ali je bila njena uporaba razkrita jasno, pravo\u010dasno in na na\u010din, ki uporabniku omogo\u010da razumevanje izvora vsebine.<\/p>\n

—<\/p>\n

[1]<\/a> 50. \u010dlen Akta EU o umetni inteligenci dolo\u010da pravila preglednosti za dolo\u010dene sisteme UI, zlasti obveznost obve\u0161\u010danja oseb o interakciji z UI, ozna\u010devanja umetno ustvarjenih ali prirejenih vsebin, obve\u0161\u010danja pri uporabi sistemov za prepoznavanje \u010dustev ali biometri\u010dno kategorizacijo ter razkritja deepfake vsebin in dolo\u010denih z UI ustvarjenih besedil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Evropska komisija je objavila kon\u010dni Kodeks ravnanja o ozna\u010devanju z umetno inteligenco ustvarjenih vsebin, ki predstavlja pomemben prakti\u010dni korak pri izvajanju Akta EU o umetni inteligenci. \u010ceprav je Kodeks prostovoljen…<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,3],"tags":[],"coauthors":[57,34],"class_list":["post-4518","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice","category-pravni-utrip"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4518","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4518"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4518\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4527,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4518\/revisions\/4527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4518"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4518"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4518"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=4518"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}