{"id":4140,"date":"2026-01-22T09:13:16","date_gmt":"2026-01-22T08:13:16","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/?p=4140"},"modified":"2026-01-22T10:50:45","modified_gmt":"2026-01-22T09:50:45","slug":"sutarjev-zakon-je-sprejet-izlocitev-dokazov-ostaja-policijski-posegi-v-nedotakljivost-stanovanja-in-zasebnost-pa-se-sirijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/sutarjev-zakon-je-sprejet-izlocitev-dokazov-ostaja-policijski-posegi-v-nedotakljivost-stanovanja-in-zasebnost-pa-se-sirijo\/","title":{"rendered":"\u0160utarjev zakon je sprejet: Izlo\u010ditev dokazov ostaja, policijski posegi v nedotakljivost stanovanja in zasebnost pa se \u0161irijo"},"content":{"rendered":"

\n

\"\"

\u00bb\u0160utarjev zakon\u00ab je v javnosti spro\u017eil burne razprave, saj odpira vpra\u0161anje, kje je meja med nujnimi varnostnimi ukrepi in prekomernimi posegi v zasebnost. V nadaljevanju na kratko predstavimo, kaj je zakonodajalec sprva predlagal, katere sporne re\u0161itve je nato opustil in kaj je kljub kritikam ohranil. <\/em><\/h3>\n

Dr\u017eavni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. novembra 2025 sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti bolje znan kot t. i. \u00bb\u0160utarjev zakon\u00ab. Sprejetje zakona predstavlja neposreden odziv na dogajanja v zvezi s tragi\u010dno preminulim Ale\u0161em \u0160utarjem. V manj kot mesecu dni je bil oblikovan in sprejet zakon, ki uvaja zelo \u0161irok nabor ukrepov za zagotavljanje javne varnosti.<\/p>\n

Predlog ZNUZJV je \u017ee ob prvi obravnavi v za\u010detku meseca novembra 2025 povzro\u010dil buren odziv (zlasti strokovne) javnosti<\/strong>. Najve\u010d kritik pravne stroke so bile dele\u017ene predlagane spremembe kazenske ureditve ter nova policijska pooblastila. Med najbolj izpostavljenimi sta bili: (i) predlagana sprememba drugega odstavka 18. \u010dlena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), s katero je zakonodajalec predlagal izjemo od pravila izlo\u010ditve dokazov, pridobljenih s kr\u0161itvijo \u010dlovekovih pravic, in sicer pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen osem ali ve\u010d let zapora; ter (ii) uvedba pooblastila policije za vstop in pregled tujega stanovanja, drugih prostorov ali prevoznega sredstva z namenom takoj\u0161njega zasega oro\u017eja.<\/p>\n

Po prejemu \u0161tevilnih strokovnih mnenj in obravnavi obse\u017enega nabora amandmajev je zakonodajalec sprejel kon\u010dno razli\u010dico \u00bb\u0160utarjevega zakona\u00ab. Pri tem je med drugim upo\u0161teval kritiko glede odprave pravila izlo\u010ditve nezakonito pridobljenih dokazov<\/strong>, zato ta re\u0161itev v kon\u010dnem besedilu ni ve\u010d prisotna. Nekatere pripombe so bile sprejete tudi glede novega policijskega pooblastila za vstop v zasebne prostore in vozila<\/strong>, vendar ta ureditev \u2013 za razliko od prve \u2013 v zakonu ostaja. Policija bo tako na podlagi 16. \u010dlena ZNUZJV lahko brez naloga vstopila v stanovanje ali druge prostore ter prevozna sredstva in opravila pregled z namenom zasega strelnega oro\u017eja, za katero obstaja verjetnost, da je tam skrito in da je bilo neposredno pred tem uporabljeno pri ogro\u017eanju ljudi. Ob tem pa se neizogibno zastavlja vpra\u0161anje, ali je tako intenziven poseg v zasebnost (brez sodnega nadzora) sploh potreben<\/strong> in ustrezno normiran<\/strong>.<\/p>\n

Slovenska zakonodaja policiji \u017ee zdaj omogo\u010da ve\u010d ukrepov za obvladovanje tovrstnih nevarnosti \u2013 tudi brez sodne odredbe. Policija lahko namre\u010d v primeru neposredne ogro\u017eenosti na podlagi 218. \u010dlena ZKP in 53. \u010dlena Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), vstopi v stanovanje in druge prostore brez odredbe, \u010de je to nujno za varnost ljudi ali premo\u017eenja. Nadalje ZNPPol v 51. \u010dlenu predvideva varnostni pregled osebe, ki vklju\u010duje tudi pregled prevoznega sredstva, kadar policisti preverjajo, ali je oseba oboro\u017eena. Nova ureditev torej v bistvenem ne uvaja povsem novega pooblastila policije<\/strong>, temve\u010d za specifi\u010den primer zasega strelnega oro\u017eja natan\u010dneje dolo\u010da okvir \u017ee obstoje\u010dih pooblastil policije<\/strong>.<\/p>\n

Dodatno v kon\u010dni razli\u010dici omenjene dolo\u010dbe ostaja ve\u010d nejasnosti, ki jih niti strokovna kritika ni uspela odpraviti. Posebej problemati\u010den je \u017ee standard \u00bbverjetnosti\u00ab, dolo\u010den v drugem odstavku 16. \u010dlena \u00bb\u0160utarjevega zakona\u00ab in ki je po ZNPPol razumljen kot (naj)ni\u017eji dokazni standard<\/strong>. Pri tako intenzivnem posegu v zasebnost bi bilo pri\u010dakovati bistveno stro\u017eja merila za njegovo dopustnost, saj ni\u017eji dokazni standard pove\u010duje tveganje, da bo ukrep uporabljen tudi v mejnih primerih, kar pove\u010duje tveganje za arbitrarnost. Nejasen je tudi tretji odstavek, ki dolo\u010da, da ukrep ne sme obsegati hi\u0161ne ali osebne preiskave<\/strong>. Kljub temu policiji omogo\u010da pregled prostorov, pohi\u0161tva in predmetov, kjer se obi\u010dajno hrani strelno oro\u017eje \u2013 torej prakti\u010dno prav vse, kar se sicer opravi v okviru hi\u0161ne preiskave. Ukrep zato po vsebini in intenzivnosti dejansko ustreza hi\u0161ni preiskavi, \u010deprav je poimenovan druga\u010de.<\/p>\n

Zaklju\u010dimo lahko, da sprejeti 16. \u010dlen \u00bb\u0160utarjevega zakona\u00ab odpira resna vpra\u0161anja sorazmernosti in pravne varnosti. Varnostne izzive je nedvomno treba nasloviti resno, vendar morajo biti ukrepi, ki posegajo v temeljne pravice, oblikovani premi\u0161ljeno ter ob doslednem spo\u0161tovanju pravne varnosti, predvidljivosti in zaupanja v pravo. Posegi v zasebnost morajo biti jasno in nedvoumno normirani, utemeljeni ter ustavno skladni. V nasprotnem obstaja tveganje, da bodo ukrepi presegli svoj prvotni namen ter s\u010dasoma vodili v erozijo zasebnosti in zmanj\u0161anje zaupanja v delovanje oblasti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bb\u0160utarjev zakon\u00ab je v javnosti spro\u017eil burne razprave, saj odpira vpra\u0161anje, kje je meja med nujnimi varnostnimi ukrepi in prekomernimi posegi v zasebnost. V nadaljevanju na kratko predstavimo, kaj je…<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,3],"tags":[],"coauthors":[53,35],"class_list":["post-4140","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice","category-pravni-utrip"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4140","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4140"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4140\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4194,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4140\/revisions\/4194"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4140"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4140"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4140"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=4140"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}