{"id":3121,"date":"2025-01-27T14:39:46","date_gmt":"2025-01-27T13:39:46","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/?p=3121"},"modified":"2026-02-18T14:26:21","modified_gmt":"2026-02-18T13:26:21","slug":"ali-je-slovenski-zakon-o-delovnih-razmerjih-skladen-z-evropsko-direktivo-o-dolocenih-vidikih-organizacije-delovnega-casa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/ali-je-slovenski-zakon-o-delovnih-razmerjih-skladen-z-evropsko-direktivo-o-dolocenih-vidikih-organizacije-delovnega-casa\/","title":{"rendered":"Ali je slovenski Zakon o delovnih razmerjih skladen z evropsko Direktivo o dolo\u010denih vidikih organizacije delovnega \u010dasa?"},"content":{"rendered":"<p><em><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-2674 aligncenter lazyload\" data-src=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" data-srcset=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-300x200.jpg 300w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-768x512.jpg 768w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-2048x1365.jpg 2048w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-900x600.jpg 900w\" data-sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" src=\"data:image\/gif;base64,R0lGODlhAQABAAAAACH5BAEKAAEALAAAAAABAAEAAAICTAEAOw==\" style=\"--smush-placeholder-width: 300px; --smush-placeholder-aspect-ratio: 300\/200;\" \/><noscript><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-2674 aligncenter\" src=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-300x200.jpg 300w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-768x512.jpg 768w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-2048x1365.jpg 2048w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/Katja-900x600.jpg 900w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/noscript><\/em><\/p>\n<h3><em>Zakon o delovnih razmerjih dolo\u010da najve\u010dje \u0161tevilo nadur, ki jih sme delavec opraviti oz. z njimi sogla\u0161ati. Pa je obstoje\u010da nacionalna ureditev sploh skladna s predpisi EU?<\/em><\/h3>\n<p>Odkar ministrstvo, pristojno za delo, pospe\u0161eno nadzira delodajalce glede zagotavljanja pravice do ustreznih po\u010ditkov, se je v praksi ve\u010dkrat zastavilo vpra\u0161anje, ali je nacionalna zakonska ureditev glede najve\u010djega dovoljenega obsega nadur, s katerim delavec \u0161e lahko sogla\u0161a, skladna z evropsko ureditvijo delovnega \u010dasa. Zlasti problemati\u010dna je zakonska omejitev mese\u010dno dovoljenega \u0161tevila nadur, ki zna\u0161a 20 ur. Take omejitve namre\u010d <em>Direktiva 2003\/88\/ES Evropskega parlamenta in Sveta s 4. novembra 2003 o dolo\u010denih vidikih organizacije delovnega \u010dasa<\/em> (\u00bbDirektiva\u00ab) izrecno ne dolo\u010da.<\/p>\n<p>Vpra\u0161anje je predvsem, <strong>ali nacionalne omejitve, ki so stro\u017eje od omejitev iz Direktive, ne posegajo v pravico delavca do svobode dela in pravico strank do prostega urejanja pogodbenih razmerij<\/strong>. Upo\u0161tevati je treba tudi, da vsa dela niso enako obremenjujo\u010da in nevarna za zdravje ter da so se pogoji dela v \u010dasu od sprejema Direktive bistveno spremenili.<\/p>\n<p>V skladu s tretjim odstavkom 144. \u010dlena Zakona o delovnih razmerjih (\u00bbZDR-1\u00ab) lahko nadurno delo traja najve\u010d osem ur na teden, najve\u010d 20 ur na mesec in najve\u010d 170 ur na leto. Nadurno delo lahko s pisnim soglasjem delavca tudi presega letno \u010dasovno omejitev 170 ur, vendar sme skupaj trajati najve\u010d 230 ur letno (\u010detrti odstavek 144. \u010dlena ZDR-1). Ob upo\u0161tevanju minimalnega letnega dopusta v trajanju \u0161tirih tednov je pri letni (12-mese\u010dni) omejitvi 230 ur ta letna omejitev usklajena z mese\u010dno omejitvijo, da je delavcu dovoljeno opraviti pribli\u017eno 20 ur nadur mese\u010dno.<\/p>\n<p>Direktiva pa omejitve nadurnega dela dolo\u010da druga\u010de, saj o mese\u010dni omejitvi nadurnega dela izrecno ne govori, temve\u010d dolo\u010da le najvi\u0161jo (povpre\u010dno) tedensko obremenitev in minimalno \u0161tevilo tednov letnega dopusta. V skladu z Direktivo morajo tako dr\u017eave \u010dlanice zaradi varovanja zdravja in varnosti delavcev zagotoviti, da povpre\u010dni delovni \u010das za vsako sedemdnevno obdobje, vklju\u010dno z nadurami, ne presega 48 ur. Obenem morajo vsakemu delavcu zagotoviti pravico do pla\u010danega letnega dopusta v trajanju najmanj \u0161tirih tednov, v skladu s pogoji za upravi\u010denost in dodelitev letnega dopusta, ki jih dolo\u010da nacionalna zakonodaja oz. praksa.<\/p>\n<p>V skladu z Direktivo se torej najdalj\u0161i mese\u010dni delovni \u010das sicer lahko izra\u010duna le posredno, tako da se od 52 tednov, ki jih vsebuje leto, najprej od\u0161tejejo obvezni minimalni \u0161tirje tedni pla\u010danega letnega dopusta. Nato pa se za preostalih 48 tednov upo\u0161teva najve\u010dje dovoljeno tedensko \u0161tevilo nadur, in sicer osem (Direktiva sicer navaja celotno \u0161tevilo tedenskih ur, to je 48). Iz tega sledi, da je <strong>po Direktivi najve\u010dje letno \u0161tevilo nadur 48-krat po 8 ur ali v povpre\u010dju 32 ur mese\u010dno<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>Ureditev v ZDR-1 je torej bolj omejujo\u010da, saj najve\u010dje dovoljeno mese\u010dno \u0161tevilo nadur omejuje \u017ee na 20 nadur.<\/strong> Zato se zastavlja vpra\u0161anje, ali je nacionalna ureditev v neskladju z Direktivo, ki najve\u010dje dovoljeno (povpre\u010dno) mese\u010dno \u0161tevilo nadur omejuje na pribli\u017eno 32 (odvisno od \u0161tevila delovnih dni v mesecu). Zlasti bi bila lahko ta ureditev problemati\u010dna z vidika svobodnega urejanja pogodbenih razmerij, ko tudi delavec sam \u017eeli delati ve\u010d nadur od zakonsko dovoljenega obsega, konkretno med 20 in 32 nadurami mese\u010dno.<\/p>\n<p>Sodna praksa Sodi\u0161\u010da Evropske unije (\u00bbSEU\u00ab) je \u017ee presodila, da predstavlja relevantni \u010dlen 6(b) Direktive pravilo socialnega prava Evropske unije posebnega pomena, ki je sprejeto v korist vsakega delavca kot minimalna zahteva, namenjena zagotavljanju njegove varnosti in zdravja. To pravilo dr\u017eavam \u010dlanicam nalaga obveznost dolo\u010ditve zgornje meje 48 ur za povpre\u010dni tedenski delovni \u010das, kar je zgornja meja, glede katere je izrecno dolo\u010deno, da vklju\u010duje tudi nadure, in od katere na\u010deloma niso mogo\u010da odstopanja, celo ob soglasju delavca.<a href=\"#_ftn1\" name=\"_ftnref1\">[1]<\/a><\/p>\n<p>Iz ustaljene sodne prakse SEU tudi izhaja, da ima \u010dlen 6(b) Direktive neposreden u\u010dinek, torej da posameznikom daje pravice, na katere se lahko sklicujejo neposredno pred nacionalnimi sodi\u0161\u010di.<a href=\"#_ftn2\" name=\"_ftnref2\">[2]<\/a> SEU je pojasnil, da \u010dlen 15 Direktive resda na splo\u0161no omogo\u010da uporabo ali uvedbo nacionalnih dolo\u010db, ki so ugodnej\u0161e za varovanje zdravja in varnosti delavcev. Vendar da je mogo\u010de odstopiti samo od nekaterih taksativno na\u0161tetih dolo\u010db, ki jih dolo\u010dijo dr\u017eave \u010dlanice ali socialni partnerji, pri \u010demer je uporaba odstopanja od teh dolo\u010db podrejena strogim pogojem, ki zagotavljajo u\u010dinkovito varovanje varnosti in zdravja delavcev. Tako prvi pododstavek \u010dlena 22(1) Direktive dr\u017eavam \u010dlanicam omogo\u010da, da ne uporabljajo 6. \u010dlena Direktive, pod pogojem, da spo\u0161tujejo splo\u0161na na\u010dela varovanja varnosti in zdravja delavcev in da izpolnjujejo dolo\u010deno \u0161tevilo pogojev, kumulativno navedenih v tej dolo\u010dbi.<\/p>\n<p>Na podlagi teh pogojev se zastavlja vpra\u0161anje, ali lahko delavci v primeru lastne \u017eelje po ve\u010d opravljenih nadurah in posledi\u010dno njihovemu soglasju delajo tudi ve\u010d kot 8 nadur tedensko, kar je sicer splo\u0161na omejitev po 6. \u010dlenu Direktive. Po dolo\u010dbah ZDR-1 je sicer odgovor povsem jasen, in sicer, da to ni mogo\u010de (z izjemo tistih delavcev, pri katerih tudi sicer ne veljajo omejitve glede nadur).<\/p>\n<p>Nadalje se\u00a0 zastavlja vpra\u0161anje, ali ima prostovoljna privolitev delavca prednost tako pred nacionalno ureditvijo kot pred ureditvijo po Direktivi. \u010ce namre\u010d sledimo logiki, da Direktiva delavcu dopu\u0161\u010da, da s soglasjem dela tudi ve\u010d kot 8 nadur tedensko, potem mu ob njegovem izrecnem soglasju slednjega ne bi smela prepovedati niti nacionalna zakonodaja, ki je v osnovi sicer sprejeta z namenom za\u0161\u010dite njegove varnosti in zdravja. Tudi tu velja, da je odgovor v slovenskem delovnem pravu nedvoumen in da ZDR-1 delavcu ne dopu\u0161\u010da, da bi se odrekel svojim temeljnim zakonskim pravicam (kamor \u0161tejejo tudi pravice iz naslova varstva in zdravja pri delu).<\/p>\n<p>Upo\u0161tevajo\u010d stali\u0161\u010de SEU, da so vsi organi dr\u017eav \u010dlanic, torej tudi upravni organi in ne samo sodi\u0161\u010da, zavezani k uporabi dolo\u010db Direktiv EU z neposrednim u\u010dinkom, zlasti kadar slednje pridejo v konflikt z dolo\u010dbami nacionalne zakonodaje<a href=\"#_ftn3\" name=\"_ftnref3\">[3]<\/a>, bo zato zanimivo spremljati, ali bodo navedeno evropsko ureditev neposredno za\u010deli uporabljati tudi slovenski in\u0161pekcijski organi. Zlasti kadar bodo v in\u0161pekcijskih postopkih naleteli na vpra\u0161anje skladnosti med nacionalno in evropsko ureditvijo, ki ureja najve\u010dje dovoljeno \u0161tevilo nadur v primeru izrecnega soglasja delavca.<\/p>\n<p>&#8212;<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref1\" name=\"_ftn1\">[1]<\/a> Prim. sodbo SEU v zadevi Fu\u00df, \u0161t. C\u2011429\/09 s 25. novembra 2010, ECLI:EU:C:2010:717, para. 33.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref2\" name=\"_ftn2\">[2]<\/a> Prav tam, para. 35.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref3\" name=\"_ftn3\">[3]<\/a> Prim. sodbo SEU v zadevi Hein, C-385\/17 s 13. decembra 2018, para. 49, in sodbo SEU K\u00fcc\u00fckdeveci, \u0161t. C-555\/07 z 19. januarja 2010, para. 47.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zakon o delovnih razmerjih dolo\u010da najve\u010dje \u0161tevilo nadur, ki jih sme delavec opraviti oz. z njimi sogla\u0161ati. Pa je obstoje\u010da nacionalna ureditev sploh skladna s predpisi EU? Odkar ministrstvo, pristojno&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,3],"tags":[],"coauthors":[36],"class_list":["post-3121","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice","category-pravni-utrip"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3121","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3121"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3121\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4255,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3121\/revisions\/4255"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3121"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3121"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3121"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=3121"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}