{"id":2910,"date":"2024-12-03T10:43:04","date_gmt":"2024-12-03T09:43:04","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/?p=2910"},"modified":"2026-02-18T14:33:35","modified_gmt":"2026-02-18T13:33:35","slug":"pazljivo-pri-izplacilu-bozicnice-vrhovno-sodisce-je-dodatno-omejilo-delodajalce-pri-oblikovanju-pogojev-in-kriterijev-za-izplacilo-poslovne-uspesnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/pazljivo-pri-izplacilu-bozicnice-vrhovno-sodisce-je-dodatno-omejilo-delodajalce-pri-oblikovanju-pogojev-in-kriterijev-za-izplacilo-poslovne-uspesnosti\/","title":{"rendered":"Pazljivo pri izpla\u010dilu \u00bbbo\u017ei\u010dnice\u00ab! Vrhovno sodi\u0161\u010de je dodatno omejilo delodajalce pri oblikovanju pogojev in kriterijev za izpla\u010dilo poslovne uspe\u0161nosti."},"content":{"rendered":"<div class=\"center-images\">\n<h3><em><a href=\"https:\/\/pfp.law\/sl\/ekipa\/#tina-marcius-ravnikar\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-663 lazyload\" data-src=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" data-srcset=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-300x200.jpg 300w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-768x512.jpg 768w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-900x600.jpg 900w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky.jpg 1800w\" data-sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" src=\"data:image\/gif;base64,R0lGODlhAQABAAAAACH5BAEKAAEALAAAAAABAAEAAAICTAEAOw==\" style=\"--smush-placeholder-width: 300px; --smush-placeholder-aspect-ratio: 300\/200;\" \/><noscript><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-663\" src=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-300x200.jpg 300w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-768x512.jpg 768w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky-900x600.jpg 900w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/eva-bardutzky.jpg 1800w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/noscript>\u00a0<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-657 lazyload\" data-src=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" data-srcset=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-300x200.jpg 300w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-768x512.jpg 768w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-900x600.jpg 900w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj.jpg 1800w\" data-sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" src=\"data:image\/gif;base64,R0lGODlhAQABAAAAACH5BAEKAAEALAAAAAABAAEAAAICTAEAOw==\" style=\"--smush-placeholder-width: 300px; --smush-placeholder-aspect-ratio: 300\/200;\" \/><noscript><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-657\" src=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-300x200.jpg 300w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-768x512.jpg 768w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj-900x600.jpg 900w, https:\/\/pfp.law\/wp-content\/uploads\/2024\/09\/jernej-jeraj.jpg 1800w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/noscript><\/a><\/em><\/h3>\n<\/div>\n<h3><em>Vrhovno sodi\u0161\u010de je pred kratkim odlo\u010dilo, da dolo\u010danje in izpla\u010devanje poslovne uspe\u0161nosti (ki je v praksi pogosto poimenovana kot \u00bbbo\u017ei\u010dnica\u00ab oz. \u00bb13. pla\u010da\u00ab) na podlagi kriterija (ne)prisotnosti delavca na delu zaradi osebnih okoli\u0161\u010din (v konkretnem primeru zaradi bolni\u0161ke odsotnosti), predstavlja diskriminacijo. Glede na to, da se bli\u017ea \u010das izpla\u010dila bo\u017ei\u010dnice, si v nadaljevanju preberite, kak\u0161ne so posledice navedene odlo\u010ditve.<\/em><\/h3>\n<p>O pogojih za izpla\u010dilo pla\u010dila za poslovno uspe\u0161nost smo v preteklosti \u017ee ob\u0161irno pisali (npr.: <strong><a href=\"https:\/\/pfp.law\/novice\/nediskriminatorni-pogoji-za-izplacilo-placila-za-poslovno-uspesnost\/\">(Ne)diskriminatorni pogoji za izpla\u010dilo pla\u010dila za poslovno uspe\u0161nost<\/a>)<\/strong>. Pri tem smo tudi komentirali stali\u0161\u010de zagovornika na\u010dela enakosti, da je uporaba kriterija prisotnosti na delu za izpla\u010dilo bo\u017ei\u010dnice sporna (oz. nedopustna), saj naj bi pomenila posredno diskriminacijo.<\/p>\n<p>Nedavno je o tem vpra\u0161anju odlo\u010dalo Vrhovno sodi\u0161\u010de RS, ki je odgovorilo na dopu\u0161\u010deno revizijsko vpra\u0161anje: \u00bb<em>Ali je zni\u017eanje pla\u010dila iz naslova poslovne uspe\u0161nosti zaradi odsotnosti delavca zaradi bolezni utemeljeno?<\/em>\u00ab Vrhovno sodi\u0161\u010de RS je 20. 8. 2024 s sklepom VIII Ips 9\/2024 ugodilo reviziji, razveljavilo sodbo Vi\u0161jega delovnega in socialnega sodi\u0161\u010da v Ljubljani ter zadevo vrnilo v novo sojenje. Vi\u0161je sodi\u0161\u010de naj bi s sodbo Pdp 250\/2023 z 19. 9. 2023 neutemeljeno zavrnilo zahtevek to\u017enice za izpla\u010dilo dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost, katerega ji delodajalec ni izpla\u010dal zaradi njene ve\u010dmese\u010dne bolni\u0161ke odsotnosti.<\/p>\n<p><strong>Poglejmo si najprej argumentacijo vi\u0161jega sodi\u0161\u010da.<\/strong><\/p>\n<p>Vi\u0161je sodi\u0161\u010de je zavrnitev to\u017eni\u010dinega zahtevka prete\u017eno utemeljilo s sklicevanjem na razlikovanje med pla\u010do in nadomestilom pla\u010de. Utemeljevalo je, da je pla\u010dilo za poslovno uspe\u0161nost sestavni del pla\u010de in da so delavci do pla\u010de upravi\u010deni zgolj za \u010das, ko opravljajo delo. Za \u010das, ko dela ne opravljajo iz opravi\u010dljivih razlogov, pa jim pripada nadomestilo pla\u010de. Odlo\u010ditev delodajalca, da delavcu ne prizna pravice do pla\u010dila dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost za \u010das, ko ta ni delal (ne glede na okoli\u0161\u010dine, zaradi katerih ni delal), naj zato ne bi bila nezakonita.<\/p>\n<p>Pri tem se je vi\u0161je sodi\u0161\u010de sklicevalo tudi na sodbo Vrhovnega sodi\u0161\u010da RS VIII Ips 206\/2018 z 8. 10. 2019, v kateri je bilo zavzeto stali\u0161\u010de, da obveznost izpla\u010dila pla\u010de ni avtomati\u010dna posledica obstoja delovnega razmerja, ampak protidajatev za opravljeno delo. Vrhovno sodi\u0161\u010de je v odlo\u010ditvi o reviziji pojasnilo, da sklicevanje vi\u0161jega sodi\u0161\u010da na omenjeno odlo\u010ditev ni utemeljeno. Spor v zadevi VIII Ips 206\/2018 se namre\u010d ni nana\u0161al na odsotnost z dela zaradi bolezni, temve\u010d na <em>neupravi\u010deno odsotnost z dela<\/em>. Vrhovno sodi\u0161\u010de RS je v citirani zadevi odlo\u010dilo, da delodajalec delavcu ni dol\u017ean izpla\u010dati pla\u010de<a href=\"#_ftn1\" name=\"_ftnref1\">[1]<\/a>, kadar je delavec neupravi\u010deno odsoten z dela.<\/p>\n<p><strong>Argumentacija Vrhovnega sodi\u0161\u010da RS.<\/strong><\/p>\n<p>Vrhovno sodi\u0161\u010de RS je 20. 8. 2024 v svoji odlo\u010ditvi o reviziji zavzelo nasprotno stali\u0161\u010de kot vi\u0161je sodi\u0161\u010de. Iz obrazlo\u017eitve izhaja, da je Vrhovno sodi\u0161\u010de RS \u0161telo za nezakonito predvsem to, da je bilo v podjetni\u0161ki kolektivni pogodbi pri delodajalcu izrecno urejeno<a href=\"#_ftn2\" name=\"_ftnref2\">[2]<\/a>, da dnevi <strong>bolni\u0161ke odsotnosti delavca <\/strong>sorazmerno zmanj\u0161ujejo pravico delavca do dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost. Kot je izpostavilo Vrhovno sodi\u0161\u010de RS, je tak\u0161na ureditev neposredno diskriminatorna in kot tak\u0161na nezakonita. Opozorilo je \u0161e, da pri tak\u0161ni ureditvi pravica do dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost niti ni vezana na \u0161tevilo dni prisotnosti na delu (neodvisno od razloga za odsotnost), marve\u010d omejuje zgolj pravico dolo\u010dene skupine delavcev, ki je odsotna zaradi osebnih okoli\u0161\u010din (zdravstveno stanje).<\/p>\n<p>Utemeljitvi Vrhovnega sodi\u0161\u010da RS v tem delu je te\u017eko kaj o\u010ditati, saj pravilno opozarja na to, da je bila sporna dolo\u010dba neposredno diskriminatorna.<\/p>\n<p>Ob tem Vrhovno sodi\u0161\u010de RS \u0161e izrecno izpostavlja, da <strong>ni na splo\u0161no nedopustno, da se pri dolo\u010ditvi kriterijev za priznanje in vi\u0161ino pla\u010dila za poslovno uspe\u0161nost upo\u0161teva \u0161tevilo dni prisotnosti na delu. Vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna. <\/strong>V tem delu odlo\u010ditev o reviziji torej ni pritrdila stali\u0161\u010dem zagovornika na\u010dela enakosti, da je tak\u0161en kriterij \u017ee sam po sebi diskriminatoren in s tem nezakonit.<\/p>\n<p>Iz komentirane obrazlo\u017eitve \u017eal po na\u0161em mnenju ne izhaja dokon\u010den odgovor na vpra\u0161anje, ali bi bilo dopustno, da bi delodajalec kot kriterij upo\u0161teval npr. \u0161tevilo dni prisotnosti na delu (ali odsotnosti z dela) ali \u0161tevilo delovnih ur, neodvisno od razlogov, zaradi katerih so delavci v posameznem letu opravili manj\u0161i obseg dela. Tudi pri takem kriteriju bi namre\u010d tisti, ki so bili dalj \u010dasa odsotni zaradi bolni\u0161kega stale\u017ea, star\u0161evskega dopusta itn., prejeli ni\u017eje izpla\u010dilo za poslovno uspe\u0161nost. Celo pri (ne)upo\u0161tevanju odsotnosti na podlagi letnega dopusta bi se lahko pojavilo vpra\u0161anje posredne diskriminacije, saj je pravica do dodatnih dni dopusta pogosto vezana na osebne okoli\u0161\u010dine (starost, star\u0161evstvo, invalidnost, izobrazba idr.). \u010ce bi bil nedopusten tudi tak kriterij (tj. sama odsotnost\/prisotnost na delu), ki ni neposredno diskriminatoren, bi imeli delodajalci v praksi dejansko zelo malo mo\u017enosti, da priznanje in vi\u0161ino pravice do pla\u010dila za poslovno uspe\u0161nosti kakorkoli ve\u017eejo na prisotnost delavca na delu.<\/p>\n<p>Nekoliko kriti\u010dni moramo biti tudi do komentirane obrazlo\u017eitve Vrhovnega sodi\u0161\u010da RS v delu, kjer sodi\u0161\u010de argumentira, da pri izpla\u010dilu dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost doprinos posameznika k uspe\u0161nemu poslovanju delodajalca pravzaprav ni relevanten. \u010ce\u0161 da naj bi bilo temu namenjeno (zgolj) izpla\u010dilo za (individualno) delovno uspe\u0161nost. Zaradi tega naj bi bilo tudi nepomembno, ali je delavec v relevantnem obdobju bil prisoten na delu ali ne.<\/p>\n<p>V tem delu se zdi bistveno prepri\u010dljivej\u0161a odlo\u010ditev vi\u0161jega sodi\u0161\u010da v tej zadevi, ki je pravilno opozorilo na to, da gre pri pla\u010dilu za poslovno uspe\u0161nost za sestavni del pla\u010de, ta pa je vezana na opravljanje in nagrajevanje dela. Iz navedenih razlogov tudi menimo, da bi moral biti kriterij prisotnosti na delu (ne glede na okoli\u0161\u010dine odsotnosti) dopusten. Res je, da se pri uspe\u0161nosti poslovanja podjetja kot celote te\u017eko izmeri doprinos posameznika k uspehu, a po drugi strani je enako res, da lahko posameznik k temu uspehu karkoli doprinese oz. si zanj prizadeva zgolj takrat, ko delo dejansko opravlja.<\/p>\n<p>\u010cetudi je torej pla\u010dilo poslovne uspe\u0161nosti vezano na uspeh podjetja kot celote in je po svoji naravi bistveno manj individualizirano kot del pla\u010de za delovno uspe\u0161nost, je po svoji vsebini \u0161e vedno del pla\u010de. Namenjeno je nagrajevanju opravljenega dela in ne gre za pla\u010dilo, ki delavcu pripade zgolj na podlagi dejstva, da je bil v relevantnem obdobju v delovnem razmerju (tako kot npr. pravica do regresa za letni dopust).<\/p>\n<p>\u010ce bi se praksa na tem podro\u010dju v bodo\u010de \u0161e dodatno razvijala v smeri, da bo tudi del pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost postal nekak\u0161no pla\u010dilo na podlagi uravnilovke (za katera se v Sloveniji \u0161e vedno zdi, da jih imamo najraje, ker so enostavnej\u0161a v smislu izvedbe in ker v kolektivih praviloma zbujajo najmanj zavisti in nezadovoljstva), bo s tem izgubljena nova prilo\u017enost za nagrajevanje storilnosti. V tem primeru bo verjetno del pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost postal zgolj eden izmed na\u010dinov, da se na dav\u010dno ugodnej\u0161i na\u010din pove\u010da prihodke vseh delavcev (enako), tako kot velja npr. za regres in za povra\u010dila stro\u0161kov za prevoz na delo do vi\u0161ine 140 EUR.<\/p>\n<p>V okviru pogovorov o diskriminaciji pa se bo potem treba tudi resno vpra\u0161ati o tem, ali je pravi\u010dno in celo zakonito, da se delavcem za razli\u010den obseg dela in doprinos k uspehu nameni enako pla\u010dilo. Socialni varnosti delavcev so namenjeni drugi instrumenti. Za pla\u010dilo za delo \u2013 vsaj za del pla\u010de za uspe\u0161nost \u2013 pa bi bilo prav, da (p)ostane namenjeno pla\u010devanju delavcev za opravljeno delo ter nagrajevanju tistih, ki so pri svojem delu nadpovpre\u010dno obremenjeni oz. uspe\u0161ni. Celo javni sektor naj bi temu na podlagi reform pla\u010dnega sistema, ki so v teku, namenil ve\u010d pozornosti, zaradi \u010desar bi bilo nelogi\u010dno, da bi se ureditev v gospodarstvu razvijala v nasprotno smer.<\/p>\n<p>Avtorja: Jernej Jeraj, partner in odvetnik, Eva Bardutzky, odvetni\u0161ka pripravnica<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref1\" name=\"_ftn1\">[1]<\/a> V predmetni odlo\u010ditvi se je izrecno odlo\u010dalo zgolj o pravici do neto pla\u010de, saj je delodajalec davke in prispevke \u017ee pla\u010dal. Sami sicer ne vidimo podlage za to, da bi moral delodajalec za delavca v teh primerih pla\u010dati davke in prispevke, saj v Sloveniji izhajamo iz na\u010dela bruto pla\u010de, kjer delodajalec davke in prispevke od pla\u010de pla\u010duje za ra\u010dun delavca, na samo pla\u010do pa potem pla\u010da tudi \u0161e prispevke za svoj ra\u010dun.<\/p>\n<p><a href=\"#_ftnref2\" name=\"_ftn2\">[2]<\/a> Ni \u0161lo torej za splo\u0161ni akt delodajalca oz. enostransko ureditev pravice s strani delodajalca \u2013 tam je presoja dopustnosti pogojev in meril \u0161e stro\u017eja kot pri kolektivnih pogodbah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vrhovno sodi\u0161\u010de je pred kratkim odlo\u010dilo, da dolo\u010danje in izpla\u010devanje poslovne uspe\u0161nosti (ki je v praksi pogosto poimenovana kot \u00bbbo\u017ei\u010dnica\u00ab oz. \u00bb13. pla\u010da\u00ab) na podlagi kriterija (ne)prisotnosti delavca na delu&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,3],"tags":[],"coauthors":[28,38],"class_list":["post-2910","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice","category-pravni-utrip"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2910","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2910"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2910\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4269,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2910\/revisions\/4269"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2910"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2910"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2910"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=2910"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}