{"id":2730,"date":"2024-10-21T21:37:45","date_gmt":"2024-10-21T20:37:45","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/?p=2730"},"modified":"2024-10-25T20:15:20","modified_gmt":"2024-10-25T19:15:20","slug":"pravica-do-odklopa-ali-gre-res-za-novo-pravico-in-kako-se-bo-ta-uresnicevala-v-praksi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/pravica-do-odklopa-ali-gre-res-za-novo-pravico-in-kako-se-bo-ta-uresnicevala-v-praksi\/","title":{"rendered":"Pravica do odklopa \u2013 ali gre res za novo pravico in kako se bo ta uresni\u010devala v praksi?"},"content":{"rendered":"

Zakonodajalec je v novem 142.a \u010dlenu Zakona o delovnih razmerjih (\u00bbZDR-1\u00ab) uredil t.\u00a0i.\u00a0pravico do odklopa, ki je opredeljena kot pravica delavca, da v \u010dasu izrabe pravice do po\u010ditka oziroma upravi\u010denih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu. V navedenem \u010dlenu je predvideno, da se bodo ukrepi, ki so jih dol\u017eni sprejeti delodajalci za zagotovitev pravice delavcev do odklopa, primarno dolo\u010dali na ravni pano\u017enih ali podjetni\u0161kih kolektivnih pogodb (upo\u0161tevajo\u010d hierarhijo pravnih aktov). \u010ce ukrepi niso urejeni s kolektivno pogodbo in \u010de pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. \u0160ele \u010de pri delodajalcu ni organiziranega niti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, lahko delodajalec ukrepe uredi s splo\u0161nim aktom ali na drug ustrezen na\u010din in o tem obvesti delavce. Seveda pa lahko delodajalec delavcem vedno prizna ve\u010d<\/em> pravic, kot bi jih npr. priznale kolektivne pogodbe.<\/p>\n

In kaj prina\u0161a pravica delavca do odklopa? Na\u0161e mnenje je, da pri tej pravici ne gre za ni\u010d posebej novega. Namen te pravice in s tem povezanih ukrepov je namre\u010d ta, da delavcem zagotovi, da jih delodajalec izven delovnega \u010dasa ne bo \u00bbmotil\u00ab in od njih pri\u010dakoval opravljanja z zaposlitvijo povezanih nalog. A to pravico so imeli delavci tudi \u017ee doslej. \u017de doslej je namre\u010d veljalo, da lahko delodajalec nalo\u017ei delavcu delo izven delovnega \u010dasa samo v primeru, \u010de so izpolnjeni relativno strogi pogoji, ki jih zakon in podrejeni predpisi dolo\u010dajo za odreditev nadur. \u010ce je bil delavec dol\u017ean biti na razpolago delodajalcu za morebitne nujne naloge izven delovnega \u010dasa, pa se je ta \u010das \u017ee doslej obravnaval kot \u010das pripravljenosti na delo, za katerega so bili delavci upravi\u010deni do ustreznih dodatkov. Pravica do odklopa ne odpravlja ne pravice delodajalca, da delavcem odredi nadure, ne instituta pripravljenosti na delo.<\/strong><\/p>\n

Pravica do odklopa je torej po vsebinski plati novo poimenovanje in dodatno, bolj poudarjeno urejanje pravice, ki so jo imeli delavci \u017ee doslej. Dejansko nove so tako zgolj obveznost delodajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravice delavcev do odklopa,<\/strong> ter s tem povezane kaznovalne dolo\u010dbe<\/strong> iz 217.a \u010dlena ZDR-1. Delodajalci, ki te pravice ne bodo zagotavljali, bodo lahko kaznovani z globo v vi\u0161ini od 1.500\u00a0EUR do 4.000 EUR<\/strong>. Nove so tudi dolo\u010dbe, ki v primeru spora glede kr\u0161itve te pravice prevaljujejo dokazno breme na delodajalca. A tudi tu je treba dodati, da je bila za posege v temeljne pravice delavcev (med katerimi so na\u0161tete tudi kr\u0161itve delovnega \u010dasa, pravice do odmora, po\u010ditka, letnega dopusta, odsotnosti z dela, pla\u010dila za delo idr.) \u017ee sedaj med drugim predvidena tudi mo\u017enost kazenskega pregona kr\u0161iteljev na podlagi 196. \u010dlena Kazenskega zakonika.<\/p>\n

Zakaj je torej zakonodajalec dodatno urejal ta skupek pravic in mu nadel novo ime? Razlog za to naj bi ti\u010dal predvsem v dejstvu, da se je v zadnjih letih \u2013 \u0161e posebej v \u010dasu po epidemiji covida in drasti\u010dnem porastu dela na daljavo in tudi zaradi vse ve\u010dje globalizacije \u2013 precej zabrisalo razmejevanje delovnega in prostega \u010dasa. Po eni strani se od delavcev v \u0161tevilnih poklicih pogosto \u00bbneformalno\u00ab pri\u010dakuje, da spremljajo slu\u017ebeno korespondenco in da so delodajalcu dosegljivi skozi ves dan. Po drugi strani pa se tudi delavcem zdi vse bolj samoumevno, da svoje privatne opravke in pogovore opravljajo med delovnim \u010dasom. Opisani pojavi so seveda bolj pogosti pri t.\u00a0i. pisarni\u0161kih poklicih in manj v proizvodnih in podobnih dejavnostih.<\/p>\n

Novi ukrepi za za\u0161\u010dito pravice do odklopa so tako namenjeni predvsem (ponovnemu) pou\u010devanju delavcev in delodajalcev o tem, da je ta lo\u010dnica in s tem povezano spo\u0161tovanje prostega \u010dasa delavcev pomembno. Delavec si zgolj tako lahko telesno in psihi\u010dno odpo\u010dije. Delodajalec je dol\u017ean z ukrepi zagotoviti, da se kar \u010dim bolj prepre\u010di posege v prosti \u010das delavcev, tudi s strani drugih delavcev. Delavce pa je dol\u017ean pou\u010diti, da se od njih ne pri\u010dakuje, da bodo izven delovnega \u010dasa na razpolago delodajalcu (predvsem na na\u010din, da bodo sprejemali slu\u017ebene klice, prebirali e-po\u0161to idr.). Delavci morajo vedeti, da zaradi svojega odklopa <\/em>izven delovnega \u010dasa ne bodo dele\u017eni kakr\u0161nih koli negativnih posledic in tudi, da zaradi tega ne rabijo imeti \u00bbslabe vesti\u00ab.<\/p>\n

V praksi ukrepe lo\u010dimo na t. i. mehke<\/em> in trde<\/em> ukrepe.<\/strong> Med mehke ukrepe lahko uvrstimo dodatna izobra\u017eevanja delavcev s podro\u010dja pravice do odklopa in negativnih posledic t.\u00a0i. \u00bbneprekinjene povezanosti\u00ab. Med trde ukrepe pa primeroma lahko uvrstimo ukrepe tehni\u010dne narave, s katerimi delodajalci tehni\u010dno onemogo\u010dijo dostop do slu\u017ebenih datotek ali onemogo\u010dijo prenos elektronskih sporo\u010dil izven delovnega \u010dasa. Pri izboru in oblikovanju ukrepov ni omejitev in smiselno je, da vsak delodajalec temeljito razmisli o tem, kateri ukrepi bodo najbolj primerni za njegovo podjetje. Ob tem pa naj seveda tudi preveri, kje se v praksi pojavlja najve\u010d te\u017eav glede spo\u0161tovanja pravice do odklopa. Nekaj primerov dobrih praks najdete npr. na strani Ministrstva za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti (Pravica do odklopa | GOV.SI<\/a>).<\/p>\n

Pritrjujeva oceni zakonodajalca, da je bilo treba zaradi brisanja mej med prostim in delovnim \u010dasom ukrepati. Vpra\u0161anje pa je, \u010de bo zgolj dodatna regulacije te pravice na papirju dosegla ta namen in \u010de bodo te pravice s tem dejansko za\u017eivele (spomnimo se lahko npr. ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu). Skromno mnenje avtorjev tega \u010dlanka je, da bosta dejanski odklop <\/em>delavcev in s tem povezana krepitev du\u0161evnega in telesnega zdravja najbolj u\u010dinkovita takrat, ko se bodo delavci v prostem \u010dasu odklopili od vseh vrst zaslonov in teh ne bodo a\u017eurno spremljali niti za zasebne namene. Zveni utopi\u010dno?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zakonodajalec je v novem 142.a \u010dlenu Zakona o delovnih razmerjih (\u00bbZDR-1\u00ab) uredil t.\u00a0i.\u00a0pravico do odklopa, ki je opredeljena kot pravica delavca, da v \u010dasu izrabe pravice do po\u010ditka oziroma upravi\u010denih…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,3],"tags":[],"coauthors":[38,28],"class_list":{"0":"post-2730","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice","7":"category-pravni-utrip"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2730","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2730"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2730\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2763,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2730\/revisions\/2763"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2730"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=2730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}