Vrhovno sodi\u0161\u010de Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodi\u0161\u010de) je v zadnjem \u010dasu zavzelo stali\u0161\u010da do nekaterih klju\u010dnih vpra\u0161anj v zvezi s pla\u010dilom nadurnega dela in neenakomerno razporeditvijo delovnega \u010dasa, torej do tematike, ki je \u017ee dlje \u010dasa dele\u017ena velike pozornosti strokovne in lai\u010dne javnosti.<\/P>Vrhovno sodi\u0161\u010de je v svojih nedavnih odlo\u010ditvah odlo\u010dno uveljavilo stali\u0161\u010de Evropskega odbora za socialne pravice v zvezi s 4. \u010dlenom Evropske socialne listine, ki pravi, da mora biti odmena za nadurno delo vedno vi\u0161ja od pla\u010dila za redno delo, saj je bil vlo\u017een ve\u010dji napor delavca<\/B>. Tako stali\u0161\u010de velja tudi v primeru \u00bbkompenzacije\u00ab nadur s prostimi urami, zato kompenzacija nadur s prostimi urami v
\n
razmerju 1 : 1 ni skladna z namenom ureditve nadurnega dela. Delavcem mora biti za nadurno delo zagotovljeno dolo\u010deno pla\u010dilo.<\/P>
\n
V sodbi, opr. \u0161t. VSRS sodba VIII Ips 80\/2015 z 12. 5. 2015, se je Vrhovno sodi\u0161\u010de osredoto\u010dilo na vpra\u0161anje pla\u010dila dela nad polnim delovnim \u010dasom v primeru neenakomerne razporeditve delovnega \u010dasa. V konkretnem primeru je bil zaradi narave in organizacije dela pri to\u017eeni stranki (Policija) delovni \u010das neenakomerno razporejen, pri \u010demer je za izravnavo prese\u017eka in primanjkljaja ur policistov veljalo polletno referen\u010dno obdobje. \u010ce je po tem obdobju policistom ostalo \u0161e kaj \u00bbplus ur\u00ab, je to\u017eena stranka odredila njihovo kori\u0161\u010denje v naslednjem referen\u010dnem obdobju. To\u017eena stranka je prese\u017eek ur \u00bbpopla\u010dala\u00ab s prostimi dnevi, ki jih je pla\u010dala kot redne ure, torej brez dodatka preko polnega delovnega \u010dasa (v konkretnem primeru v vi\u0161ini 30 %). Vrhovno sodi\u0161\u010de je sledilo zahtevku policista in odlo\u010dilo, da vse ure, ki so ostale neizkori\u0161\u010dene po poteku posameznega referen\u010dnega obdobja, predstavljajo delo preko polnega delovnega \u010dasa (nadurno delo)<\/B>. Sodi\u0161\u010de je skladno s stali\u0161\u010dem Evropskega odbora za socialne pravice \u0161telo, da je ne samo pla\u010dilo, temve\u010d tudi kompenzacija opravljenih ur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo. Delodajalec pa mora delavcem v obeh primerih pla\u010dati \u0161e dodatek, ki je predviden za pla\u010dilo nadurnega dela (za 10 ur bi tako npr. moral omogo\u010diti kori\u0161\u010denje 13 rednih ur). <\/P>
\n
Nadalje je Vrhovno sodi\u0161\u010de v sodbi, opr. \u0161t. VSRS sodba X Ips 41\/2013 z 18. 12. 2014, ureditev nadurnega dela presojalo v povezavi s kraj\u0161im delovnim \u010dasom<\/B>. Iz odlo\u010dbe sodi\u0161\u010da je mo\u010d razbrati, da slednje kot pravilno \u0161teje delovno razmerje za nedolo\u010den \u010das in za polni delovni \u010das, saj le tako delovno razmerje delavcu omogo\u010da poln obseg socialnih pravic in zadostno stopnjo finan\u010dne varnosti. \u010ce ima delavec kraj\u0161i delovni \u010das od polnega, mu mora biti za preostali delovni \u010das do polnega omogo\u010deno, da lahko delo poi\u0161\u010de drugje. Ta namen pa ne more biti dose\u017een, \u010de delavec tudi v primeru kraj\u0161ega delovnika (pogosto) opravlja nadurno delo ali \u010de je njegov delovni \u010das neenakomerno razporejen.<\/P>
\n
Posledi\u010dno sme delodajalec nalo\u017eiti oz. odrediti delo preko dogovorjenega kraj\u0161ega delovnega \u010dasa le v izjemnih primerih in pod predpisanimi pogoji, in sicer (i) \u010de je to dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ali (ii) \u010de je v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dogovorjena mo\u017enost neenakomerne razporeditve (ali za\u010dasne prerazporeditve) delovnega \u010dasa, ki je ustrezno dolo\u010dena in realizirana. V slednjem primeru mora delodajalec ustrezno na\u010drtovati ure delavca \u017ee znotraj referen\u010dnega obdobja ter stremeti k temu, da se na koncu referen\u010dnega obdobja delav\u010deva delovna obveznost izena\u010di oziroma \u010dimbolj pribli\u017ea pogodbeno dogovorjeni. Le izjemoma naj bi prihajalo do vi\u0161ka ur <\/B>tudi po koncu referen\u010dnega obdobja, saj tudi v tak\u0161nem primeru velja pravilo, da se delavcem s kraj\u0161im delovnim \u010dasom ne sme nalagati dela preko dogovorjenega delovnega \u010dasa. Redno odrejanje ur nad dogovorjenim delovnim \u010dasom v referen\u010dnem obdobju in prena\u0161anje ve\u010djega \u0161tevila tak\u0161nih ur v naslednja referen\u010dna obdobja ne predstavlja samo neustreznega na\u010drtovanja delovnega \u010dasa, temve\u010d se lahko \u0161teje tudi za zlorabo. Prese\u017eke ur na koncu referen\u010dnega obdobja je \u2013 kot \u017ee navedeno zgoraj \u2013 treba pla\u010dati enako kot nadurno delo.<\/P>
\n
V revizijski presoji pri Vrhovnem sodi\u0161\u010du je tudi pravno vpra\u0161anje, ali ima delavec pravico do dodatka za opravljeno nadurno delo le za fond ur, ki je dolo\u010den z zakonom (nadurno delo lahko traja najve\u010d 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 180 ur na leto), ali za vse ure nad polnim delovnim \u010dasom. Sodna praksa je \u017ee zavzela stali\u0161\u010de, da je delavec ne glede na koli\u010dino nadur upravi\u010den do pla\u010dila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega \u010dasa. Vendar pa je sodna praksa ni\u017ejih sodi\u0161\u010d temeljila na stali\u0161\u010du, da se delavcu z dodatkom za nadurno delo obra\u010dunajo samo ure do zakonskega dovoljenega maksimuma, za dejansko opravljene ure, ki maksimum presegajo, pa delavcu pripada le pravica do pla\u010dila za redno delo. Glede na zgoraj omenjeno sodno prakso najvi\u0161jega sodi\u0161\u010da je pri\u010dakovati, da bo Vrhovno sodi\u0161\u010de tudi v tem primeru odlo\u010dilo, da so delavci za vse dodatno opravljene ure upravi\u010deni do posebnega dodatka za nadurno delo, in sicer tudi v primeru, \u010de delavec opravi ve\u010d nadur, kot je dovoljeno z zakonom<\/B>. <\/P>
\n
Novej\u0161a sodna praksa je pomembna predvsem za tiste delodajalce, ki so delavcem v primeru kori\u0161\u010denja nadur omogo\u010dali zgolj kori\u0161\u010denje dejansko opravljenih nadur brez ustreznega \u010dasovnega pribitka in pa za delodajalce, ki imajo velik dele\u017e delavcev, zaposlenih za kraj\u0161i delovni \u010das od polnega. <\/P><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pla\u010dilo za nadurno delo po novej\u0161i sodni praksi Vrhovno sodi\u0161\u010de Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodi\u0161\u010de) je v zadnjem \u010dasu zavzelo stali\u0161\u010da do nekaterih klju\u010dnih vpra\u0161anj v zvezi s pla\u010dilom…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-1806","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1806","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1806"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1806\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1806"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1806"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1806"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1806"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}