{"id":1750,"date":"2016-11-15T00:00:00","date_gmt":"2016-11-14T23:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/kdo-bo-podedoval-vase-nalozbe-v-tujini-in-po-kaksnem-postopku\/"},"modified":"2016-11-15T00:00:00","modified_gmt":"2016-11-14T23:00:00","slug":"kdo-bo-podedoval-vase-nalozbe-v-tujini-in-po-kaksnem-postopku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/kdo-bo-podedoval-vase-nalozbe-v-tujini-in-po-kaksnem-postopku\/","title":{"rendered":"Kdo bo podedoval va\u0161e nalo\u017ebe v tujini in po kak\u0161nem postopku?"},"content":{"rendered":"<h2>Kdo bo podedoval va\u0161e nalo\u017ebe v tujini in po kak\u0161nem postopku?<\/h2>\n<p><P>V veljavi je novela Zakona o dedovanju, ki je poenotila pravila v primeru dedovanja s \u010dezmejnim u\u010dinkom.<BR><BR>22. oktobra je za\u010dela veljati novela Zakona o dedovanju (<a href=\"http:\/\/www.uradni-list.si\/1\/objava.jsp?sop=2016-01-2687\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">ZD-C<\/A>), ki omogo\u010da izvajanje evropske Uredbe o dedovanju, o kateri smo <a href=\"http:\/\/fprj2016.enyo.av-studio.net\/si\/647\/2016\/09#middle\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">\u017ee poro\u010dali<\/A>. Glavni namen Uredbe o dedovanju je bilo poenotenje pravil v primeru dedovanja s \u010dezmejnim u\u010dinkom, saj naj bi skoraj 10 odstotkov vseh dedovanj v EU vsebovalo mednarodni element (npr. zapustnik je lastnik premo\u017eenja v razli\u010dnih dr\u017eavah \u010dlanicah). <BR><BR>Novo tretje poglavje ZD tako dolo\u010da:<\/P><br \/>\n<UL><br \/>\n<LI>pristojnost sodi\u0161\u010d v Sloveniji za odlo\u010danje o \u010dezmejnih zadevah v skladu z Uredbo o dedovanju,<\/LI><br \/>\n<LI>pristojne organe in postopek v zvezi z evropskim potrdilom o dedovanju,<\/LI><br \/>\n<LI>postopek prilagoditve stvarnih pravic druge dr\u017eave \u010dlanice EU slovenskemu pravu ter<\/LI><br \/>\n<LI>postopek razglasitve izvr\u0161ljivosti in priznanja odlo\u010db v dednih postopkih.<BR><BR><\/LI><\/UL><br \/>\n<P>Novela ZD predvideva, da lahko zapu\u0161\u010dinska sodi\u0161\u010da, ki so odlo\u010dala v konkretnem zapu\u0161\u010dinskem postopku, izdajo evropsko potrdilo o dedovanju (tj. javno listino, ki se lahko v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah EU uporablja kot dokaz o statusu in\/ali pravicah dedi\u010da oziroma volilojemnika v dedni zadevi) ter odlo\u010dajo o zahtevi za popravek, spremembo, razveljavitev ali za\u010dasni odlog u\u010dinkov evropskega potrdila o dedovanju. Novi 227.e \u010dlen ZD tudi predvideva, da ima evropsko potrdilo o dedovanju, ki je bilo izdano v kateri od ostalih dr\u017eav \u010dlanic EU, lastnost sklepa o dedovanju. To pomeni, da se tuje potrdilo \u0161teje kot listina, na podlagi katere lahko pristojno sodi\u0161\u010de ali drug organ v Republiki Sloveniji v zemlji\u0161ko knjigo ali drugo evidenco ali register vpi\u0161e dolo\u010deno pravico. <BR><BR>Poleg tega novela ZD prina\u0161a tudi nekatere druge re\u0161itve, ki predstavljajo bodisi aktualizacijo veljavnega ZD bodisi izhajajo iz odlo\u010ditev Ustavnega sodi\u0161\u010da RS, kot npr.: <\/P><br \/>\n<UL><br \/>\n<LI>spremenjena je dolo\u010dba o omejitvi dedovanja premo\u017eenja osebe, ki je u\u017eivala pomo\u010d v skladu s predpisi o socialnem varstvu (128. \u010dlen ZD); <\/LI><br \/>\n<LI>zapustnikovi upniki lahko zahtevajo prenos zapu\u0161\u010dine brez dedi\u010dev v ste\u010dajno maso zapu\u0161\u010dine brez dedi\u010dev in vlo\u017eijo predlog za za\u010detek ste\u010daja zapu\u0161\u010dine brez dedi\u010dev (nova 142.a in 142.b \u010dlena ZD), <\/LI><br \/>\n<LI>raz\u0161irjena je mo\u017enost sklepanja sporazuma o odpovedi \u0161e neuvedenemu dedovanju tudi na zakonce, zunajzakonska partnerja in partnerja iz registrirane in neregistrirane istospolne partnerske skupnosti (137. \u010dlen ZD). <\/LI><\/UL><br \/>\n<P>&nbsp;<\/P><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kdo bo podedoval va\u0161e nalo\u017ebe v tujini in po kak\u0161nem postopku? V veljavi je novela Zakona o dedovanju, ki je poenotila pravila v primeru dedovanja s \u010dezmejnim u\u010dinkom.22. oktobra je&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1750","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1750","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1750"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1750\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1750"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}