{"id":1744,"date":"2017-01-16T00:00:00","date_gmt":"2017-01-15T23:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/upnik-ne-more-vedno-racunati-da-bo-uspel-z-izvrsbo-na-nepremicnino\/"},"modified":"2017-01-16T00:00:00","modified_gmt":"2017-01-15T23:00:00","slug":"upnik-ne-more-vedno-racunati-da-bo-uspel-z-izvrsbo-na-nepremicnino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/upnik-ne-more-vedno-racunati-da-bo-uspel-z-izvrsbo-na-nepremicnino\/","title":{"rendered":"Upnik ne more vedno ra\u010dunati, da bo uspel z izvr\u0161bo na nepremi\u010dnino"},"content":{"rendered":"<h2>Upnik ne more vedno ra\u010dunati, da bo uspel z izvr\u0161bo na nepremi\u010dnino<\/h2>\n<p><P>Upnika, ki je pridobil sklep o izvr\u0161bi na dol\u017enikovo nepremi\u010dnino, lahko \u00bbod zadaj\u00ab prehitijo tretje osebe, ki trdijo, da so nepremi\u010dnino kupile od dol\u017enika in da v zemlji\u0161ko knjigo \u0161e niso vpisane kot lastniki.&nbsp; <BR><BR>V praksi se pogosto dogaja, da upnik predlaga izvr\u0161bo na dol\u017enikovo nepremi\u010dnino in z zaznambo sklepa o izvr\u0161bi v zemlji\u0161ki knjigi pridobi zastavno pravico (hipoteko) na nepremi\u010dnini. Zatem pa se oglasi t. i. \u00bbpravi\u00ab lastnik nepremi\u010dnine, torej oseba, ki je nepremi\u010dnino predhodno kupila od prodajalca, vendar se \u0161e ni vpisala v zemlji\u0161ko knjigo. Tretja oseba zatrjuje, da je izvr\u0161ba na nepremi\u010dnini nedopustna. <BR><BR>Sodi\u0161\u010da v tovrstnih primerih ustaljeno odlo\u010dajo v prid \u0161e nevpisanemu kupcu nepremi\u010dnine. Stali\u0161\u010de sodne prakse je, da dobra vera oziroma na\u010delo zaupanja v zemlji\u0161ko knjigo ne varujeta upnika, ki je zastavno pravico na nepremi\u010dnini pridobil \u0161ele z zaznambo sklepa o izvr\u0161bi. V teh primerih bo tako vedno imel prednost nevpisani pravno-poslovni pridobitelj nepremi\u010dnine, tudi \u010de se tak pridobitelj v zemlji\u0161ko knjigo ni vpisal po lastni krivdi. <BR><BR>Pogoj za tovrstno sodno varstvo je, da je pridobitelj \u017ee pred zaznambo sklepa o izvr\u0161bi v zemlji\u0161ki knjigi razpolagal s popolnim zavezovalnim pravnim poslom (tj. kupoprodajno pogodbo za nepremi\u010dnino) in razpolagalnim pravnim poslom (tj. zemlji\u0161koknji\u017enim dovolilom). \u010ce torej npr. podpis na zemlji\u0161koknji\u017enem dovolilu ni bil overjen \u017ee pred zaznambo sklepa o izvr\u0161bi v zemlji\u0161ki knjigi, tretja oseba ne bo upravi\u010dena do varstva v primerjavi z zastavnim upnikom. <BR><BR>Zanimivo je, da je letos pri\u0161lo do poskusa odstopa od navedene sodne prakse s strani drugostopenjskega sodi\u0161\u010da, vendar pa je Vrhovno sodi\u0161\u010de navedeno sodbo razveljavilo in potrdilo dosedanjo sodno prakso. Opisana sodna praksa ima v praksi \u017eal tudi vrsto negativnih u\u010dinkov. Med drugim je nevpisanim lastnikom nepremi\u010dnin omogo\u010deno, da skrivajo svoje premo\u017eenje (in so na ta na\u010din dele\u017eni mnogih ugodnosti), hkrati pa se formalnim zemlji\u0161koknji\u017enim lastnikom omogo\u010da, da ustvarjajo privid kreditne sposobnosti in na ta na\u010din opeharjajo upnike. V okviru slednjega je treba opozoriti na polo\u017eaj, ko upniki, ki se zanesejo na zemlji\u0161koknji\u017eno stanje in predlagajo izvr\u0161bo le na dol\u017enikovo nepremi\u010dnino (za katero pri\u010dakujejo da bo zadostovala za popla\u010dilo njihove terjatve), ostanejo brez mo\u017enosti popla\u010dila na ostalem premo\u017eenju dol\u017enika, ker so jih na njem v izvr\u0161ilnem postopku prehiteli drugi upniki.<\/P><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Upnik ne more vedno ra\u010dunati, da bo uspel z izvr\u0161bo na nepremi\u010dnino Upnika, ki je pridobil sklep o izvr\u0161bi na dol\u017enikovo nepremi\u010dnino, lahko \u00bbod zadaj\u00ab prehitijo tretje osebe, ki trdijo,&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1744","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1744","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1744"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1744\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1744"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1744"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1744"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1744"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}