{"id":1706,"date":"2017-10-12T00:00:00","date_gmt":"2017-10-11T23:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/kaj-prinasa-nova-davcna-reforma\/"},"modified":"2017-10-12T00:00:00","modified_gmt":"2017-10-11T23:00:00","slug":"kaj-prinasa-nova-davcna-reforma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/kaj-prinasa-nova-davcna-reforma\/","title":{"rendered":"Kaj prina\u0161a nova dav\u010dna reforma?"},"content":{"rendered":"<h2>Kaj prina\u0161a nova dav\u010dna reforma?<\/h2>\n<div>S predlaganimi ukrepi se na\u010drtuje prestrukturiranje dav\u010dnih bremen, izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanj\u0161evanje administrativnih bremen, z namenom pove\u010danja konkuren\u010dnosti slovenskega poslovnega okolja.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>V ta namen se <b>zlasti zmanj\u0161uje dav\u010dna obremenitev visokokvalificiranih napotenih delavcev iz Slovenije v tujino in iz tujine v Slovenijo<\/b>, z namenom pridobivanja novih znanj in kompetenc. Predlog novele Zakona o dohodnini razlikuje med napotenimi delavci do 30 dni in nad 30 dni. Dav\u010dno bolj ugodna obravnava se predvideva zgolj za dalj\u0161e napotitve na za\u010dasno delo, ki trajajo neprekinjeno vsaj 30 dni, kraj napotitve pa je od obi\u010dajnega opravljanja dela oddaljen toliko, da dnevne migracije niso ve\u010d ekonomsko smiselne. Iz te ugodnej\u0161e obravnave so zaradi prepre\u010devanja socialnega \u00bbdumpinga\u00ab (tj. \u00bbuva\u017eanja cenene delovne sile\u00ab, ki bi predstavljala nepo\u0161teno konkurenco doma\u010dim delavcem) izklju\u010deni ni\u017eje kvalificirani delavci, ki so napoteni v Slovenijo. Bolj ugodno se <b>ureja tudi ureditev glede povra\u010dila stro\u0161kov<\/b> v primeru za\u010dasnih napotitev zaposlenih v tujino.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Ostale spremembe Zakona o dohodnini sledijo socialnim ciljem. Tako se odpravlja stopni\u010davost (progresivnost) dodatne splo\u0161ne olaj\u0161ave, s \u010dimer se prepre\u010duje, da bi posamezniki z najni\u017ejimi dohodki ob pove\u010danju bruto pla\u010de dejansko prejeli ni\u017eji neto prihodek. Posebna osebna olaj\u0161ava za dijake in \u0161tudente se iz 75 % pove\u010duje na 100 % zneska splo\u0161ne olaj\u0161ave, za prejeto brezpla\u010dno pravno pomo\u010d pa se uvaja oprostitev pla\u010dila dohodnine.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>V javnosti so najbolj odmevale spremembe pri obdav\u010devanju v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti v Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Prvotni na\u010drti vlade so bili sicer bolj ambiciozni od dejansko uresni\u010denih, saj je bilo predlagano zni\u017eanje vi\u0161ine normiranih odhodkov na 60 % in povratek v sinteti\u010dno obdav\u010ditev. Kljub temu <b>re\u017eim obdav\u010denja normiranih odhodkov ostaja nespremenjen<\/b> (ohranja se vi\u0161ina normiranih odhodkov na 80 % in cedularni na\u010din obdav\u010ditve za podjetnike), predlagani pa so dolo\u010deni <b>ukrepi, ki naj bi prepre\u010devali zlorabe na podro\u010dju ugotavljanja dav\u010dne osnove z normiranimi odhodki<\/b>. Ti mehanizmi so npr. nadgradnja pravila glede obveznega izstopa iz sistema ugotavljanja dav\u010dne osnove z upo\u0161tevanjem normiranih odhodkov, zgornja absolutna vi\u0161ina priznanih normiranih odhodkov ter se\u0161tevanje prihodkov povezanih oseb.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Zaradi opisanih sprememb se spreminja tudi Zakon o dav\u010dnem postopku, ki po novem prav tako uvaja pravno podlago za mo\u017enost brezgotovinskega pla\u010devanja na enotah uprave za javna pla\u010dila.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>\u010cetrti v paketu se spreminja Zakon o dav\u010dnem potrjevanju ra\u010dunov, ki dolo\u010da, da bodo zavezanci lahko vezane knjige ra\u010dunov uporabljali tudi po prehodnem obdobju (tj. od 31. 12. 2017 dalje).&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Vse predlagane spremembe mora seveda potrditi tudi Dr\u017eavni zbor.<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj prina\u0161a nova dav\u010dna reforma? S predlaganimi ukrepi se na\u010drtuje prestrukturiranje dav\u010dnih bremen, izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanj\u0161evanje administrativnih bremen, z namenom pove\u010danja konkuren\u010dnosti slovenskega poslovnega okolja. V&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1706","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1706","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1706"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1706\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1706"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1706"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1706"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1706"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}