{"id":1680,"date":"2018-04-16T11:39:00","date_gmt":"2018-04-16T10:39:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/se-lahko-veckratne-obljube-placila-dolga-in-neizpolnjevanje-pogodbenih-obveznosti-steje-za-preslepitev\/"},"modified":"2018-04-16T11:39:00","modified_gmt":"2018-04-16T10:39:00","slug":"se-lahko-veckratne-obljube-placila-dolga-in-neizpolnjevanje-pogodbenih-obveznosti-steje-za-preslepitev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/se-lahko-veckratne-obljube-placila-dolga-in-neizpolnjevanje-pogodbenih-obveznosti-steje-za-preslepitev\/","title":{"rendered":"Se lahko ve\u010dkratne obljube pla\u010dila dolga in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti \u0161teje za preslepitev?"},"content":{"rendered":"<h2>Se lahko ve\u010dkratne obljube pla\u010dila dolga in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti \u0161teje za preslepitev?<\/h2>\n<div><b>Kaznivo dejanje poslovne goljufije<\/b> po prvem odstavku 228. \u010dlena Kazenskega zakonika je posebna oblika goljufije, ki jo je mo\u010d izvr\u0161iti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri \u010demer mora storilec za uresni\u010ditev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja zasledovati goljufivi (preslepitveni) namen. <b>Izvr\u0161itveno ravnanje je preslepitev drugega<\/b>, tj. pri drugi osebi ustvariti zmotno predstavo o dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah ali jo pustiti v zmoti o (ne)obstoju dolo\u010denih okoli\u0161\u010din. Preslepitev se lahko stori s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo oz. ne bodo mogle biti izpolnjene.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>V navedenem primeru pred Vrhovnim sodi\u0161\u010dem je bilo v opisu dejanja zavedeno, da se je <b>obdol\u017eeni <i>\u00bbdogovoril za obliko in pogoje poslovanja\u00ab<\/i> in <i>\u00bbvsakokrat obljubljal redno pla\u010dilo\u00ab<\/i><\/b>. Tovrstne navedbe pa (ob kasnej\u0161i neizpolnitvi pogodbenih obveznosti) po presoji Vrhovnega sodi\u0161\u010da same zase <b>ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve<\/b>, saj vsebina in narava navedenih ravnanj nista tak\u0161ni, da bi bilo na njuni podlagi mogo\u010de sklepati na obstoj zakonskega znaka preslepitve \u2013 gre namre\u010d za taka r<b>avnanja, ki so zna\u010dilna za vsa pogodbena razmerja<\/b>. Pogodbene zaveze oziroma obljube pla\u010dil s strani dolo\u010denega dol\u017enika same po sebi tako \u0161e ne predstavljajo uresni\u010ditve zakonskega znaka preslepitve in tudi ne kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj je izpolnjevanje prevzetih obveznosti temeljna obveznost vsake od strank pogodbenega razmerja.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve se tako <b>po novi praksi Vrhovnega sodi\u0161\u010da zahteva zavest storilca<\/b>, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam drugi stranki do izpolnitve obveznosti ne bo pri\u0161lo. Slednje bo nedvomno vplivalo na \u0161tevilo kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki so bile letno vlo\u017eene prav iz naslova obljubljanja rednih pla\u010dil, obljube popla\u010dila dolga, neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ipd.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Navedena odlo\u010ditev Vrhovnega sodi\u0161\u010da tako predstavlja pomemben mejnik pri obravnavi kaznivega dejanja poslovne goljufije nasploh, predvsem glede obravnave dol\u017eni\u0161ko-upni\u0161kih razmerij, kjer ena od pogodbenih strank v dogovorjenem roku ne izpolni svoje obveznosti, bodisi delno bodisi v celoti.<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Se lahko ve\u010dkratne obljube pla\u010dila dolga in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti \u0161teje za preslepitev? Kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. \u010dlena Kazenskega zakonika je posebna oblika goljufije, ki jo&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1680","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1680","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1680"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1680\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1680"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1680"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1680"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1680"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}