{"id":1673,"date":"2018-06-14T09:44:00","date_gmt":"2018-06-14T08:44:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/v-veljavo-stopil-zakon-o-prekinitvi-postopkov-proti-druzbenikom-izbrisanih-druzb\/"},"modified":"2018-06-14T09:44:00","modified_gmt":"2018-06-14T08:44:00","slug":"v-veljavo-stopil-zakon-o-prekinitvi-postopkov-proti-druzbenikom-izbrisanih-druzb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/v-veljavo-stopil-zakon-o-prekinitvi-postopkov-proti-druzbenikom-izbrisanih-druzb\/","title":{"rendered":"V veljavo stopil Zakon o prekinitvi postopkov proti dru\u017ebenikom izbrisanih dru\u017eb"},"content":{"rendered":"<h2>V veljavo stopil Zakon o prekinitvi postopkov proti dru\u017ebenikom izbrisanih dru\u017eb<\/h2>\n<p><b>Z uveljavitvijo Zakona o prekinitvi postopkov proti dru\u017ebenikom izbrisanih dru\u017eb (ZPPDID) so bili <i>ex offo<\/i> prekinjeni vsi pravdni, upravni in izvr\u0161ilni postopki, v katerih so upniki uveljavljali terjatve zoper dru\u017ebenike izbrisanih dru\u017eb <\/b>na podlagi Zakona o finan\u010dnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakona o finan\u010dnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). ZFPPod je namre\u010d predvidel ukrep, po katerem so bila nedejavna podjetja izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, pri tem pa je ZFPPod za zagotovitev varstva upnikov predvidel, da dru\u017ebeniki teh podjetij prevzamejo solidarno odgovornost za dolgove nekdanjih podjetij. Ustavno sodi\u0161\u010de je v dveh ustavnih odlo\u010dbah naveden zakonski ukrep nekoliko omililo tako, da je odlo\u010dilo, da <b>so za dolgove dru\u017eb lahko odgovorni le \u00bbaktivni\u00ab dru\u017ebeniki, tj. dru\u017ebeniki, ki so dejansko izvajali vpliv na poslovanje dru\u017ebe.<\/b> Na osnovi navedenega zakonodajnega ukrepa je bilo izbrisanih nekaj manj kot 18.000 podjetij, okoli 50.000 posameznikov pa je postalo osebno odgovornih za dolgove dru\u017eb.<\/p>\n<div>ZPPDID dolo\u010da, da \u010de bo Evropsko sodi\u0161\u010de za \u010dlovekove pravice (ES\u010cP) v izreku sodbe v zadevi Leki\u0107 proti Sloveniji (\u0161tevilka zadeve 36480\/07) ugotovilo, da je Republika Slovenija s sprejetjem navedene zakonodajne ureditve kr\u0161ila \u010dlovekove pravice, bo zakonodajalec sprejel zakon, ki bo uredil pravne posledice sodbe ES\u010cP. \u010ce pa bo ES\u010cP ugotovilo, da Slovenija ni kr\u0161ila \u010dlovekovih pravic, pa se bodo prekinjeni postopki nadaljevali.<\/div>\n<div>Naj spomnimo &#8211; primer Leki\u0107 proti Sloveniji obravnava situacijo, ko je dru\u017ebenik izbrisanega podjetja (Ljubomir Leki\u0107) postal osebno odgovoren za dolgove izbrisane dru\u017ebe. G. Leki\u0107 je zatrjeval, da je izbris dru\u017ebe pomenil nesorazmeren poseg v njegovo pravico do mirnega u\u017eivanja premo\u017eenja, saj je pomenil tudi to, da je podjetje, katerega dru\u017ebenik je bil, prenehalo obstajati, poleg tega je postal tudi osebno odgovoren za dolgove podjetja. Mali senat ES\u010cP je v sodbi z dne 14. februarja 2017 odlo\u010dil, da glede na \u0161iroko diskrecijsko pravico, ki jo dr\u017eave pogodbenice u\u017eivajo na podro\u010dju sistemov ekonomske politike in torej glede na to, da je zakonodajni ukrep dr\u017eave zasledoval varstvo upnikov in zagotavljanje varnosti pravnega poslovanja podjetij, izpodbijani ukrep v posebnih okoli\u0161\u010dinah te zadeve ni pomenil prekomerne individualne obremenitve za prito\u017enika in da torej Slovenija z navedenim ukrepom ni kr\u0161ila \u010dlovekovih pravic. Pri tem pa je bilo pomembno tudi to, da je bil Ljubomir Leki\u0107 aktivni dru\u017ebenik, in bi bila torej ocena morda druga\u010dna v primeru pasivnega dru\u017ebenika.<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V veljavo stopil Zakon o prekinitvi postopkov proti dru\u017ebenikom izbrisanih dru\u017eb Z uveljavitvijo Zakona o prekinitvi postopkov proti dru\u017ebenikom izbrisanih dru\u017eb (ZPPDID) so bili ex offo prekinjeni vsi pravdni, upravni&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-1673","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1673","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1673"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1673\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1673"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}