Zakon o delovnih razmerjih (\u00bbZDR-1\u00ab) v 129. \u010dlenu dolo\u010da, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, pri \u010demer se vi\u0161ina dodatka dolo\u010di v kolektivni pogodbi na ravni (posamezne) dejavnosti (\u00bbKPD\u00ab). Nadalje 222. \u010dlen ZDR-1 dolo\u010da, da delavci, ki so imeli ob uveljavitvi ZDR-1 pravico do dodatka za delovno dobo najmanj v vi\u0161ini 0,5 odstotkov od osnovne pla\u010de za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen \u010de je s KPD dolo\u010deno druga\u010de. Na podlagi jezikovne razlage obeh navedenih dolo\u010db ZDR-1 je mo\u010d razumeti, da se lahko s KPD dolo\u010di tako druga\u010dno vi\u0161ino dodatka na delovno dobo, kot tudi, da lahko KPD dolo\u010di, da se pri obra\u010dunu tega dodatka ne upo\u0161teva skupna delovna doba, marve\u010d npr. zgolj delovna doba pri zadnjem delodajalcu. <\/p>\n
<\/p>\n
Ministrstvo za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti je v pravnem mnenju \u0161t. 1001-381\/2018-2 (ki ga je podprlo tudi Zdru\u017eenje delodajalcev Slovenije) navedlo, da se strinja z jezikovno razlago, v skladu s katero lahko KPD vpra\u0161anje delovne dobe, ki se upo\u0161teva pri obra\u010dunu dodatka za delovno dobo, uredi manj ugodno za delavce. Ministrstvo svoje stali\u0161\u010de opira na zadnjo reformo trga dela, v okviru katere se je spreminjal tudi ZDR-1 in kjer je bilo po mnenju ministrstva dogovorjeno, da spremembe dolo\u010db ZDR-1 omogo\u010dajo tudi spremembe glede upo\u0161tevanja obdobja pri dolo\u010ditvi dodatka na delovno dobo. Ob tej priliki pa tudi ugotavlja, da je marsikatera kolektivna pogodba dejavnosti to mo\u017enost tudi izkoristila, kar pomeni, da so se tudi sindikati nedvomno zavedali tak\u0161nega namena zakonodajalca. <\/p>\n
<\/p>\n
Navedeno stali\u0161\u010de ministrstva je v nasprotju z novej\u0161imi judikati Vi\u0161jega delovnega in socialnega sodi\u0161\u010da (\u00bbVDDS\u00ab), ki je v dveh odlo\u010dbah, in sicer opr. \u0161t. Pdp 916\/2017 in opr. \u0161t. Pdp 935\/2017, zavzelo stali\u0161\u010de, da KPD lahko dolo\u010di ni\u017ejo vi\u0161ino dodatka za delovno dobo, ne sme pa dolo\u010diti kraj\u0161ega obdobja delovne dobe<\/b>, ki se delavcu upo\u0161teva pri obra\u010dunu dodatka na delovno dobo. Svoje stali\u0161\u010de je sodi\u0161\u010de utemeljilo s tem, da \u010de bi zakonodajalec pri dolo\u010ditvi dodatka za delovno dobo res imel v mislih zgolj delovno dobo, ki jo je delavec dosegel pri zadnjem delodajalcu, bi to izrecno in nedvoumno dolo\u010dal. Po mnenju sodi\u0161\u010da bi tako morali delodajalci, ne glede na morebitne druga\u010dne dolo\u010dbe KPD, pri dolo\u010danju dodatka na delovno dobo nujno upo\u0161tevati delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca (tj. skupno delovno dobo). <\/p>\n
<\/p>\n
V zvezi s sodbo VDDS opr. \u0161t. Pdp 916\/2017 je bil podan predlog za dopustitev revizije, Vrhovno sodi\u0161\u010de pa je s sklepom opr. \u0161t. VIII DoR 56\/2018 dopustilo revizijo glede vpra\u0161anja, ali se lahko prvi odstavek 129. \u010dlena ZDR-1 razlaga le tako, da delavcu pripada dodatek za skupno delovno dobo ali pa lahko KPD to pravico vseeno uredi tudi manj ugodno za delavca in jo npr. omeji le na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. <\/p>\n
<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de o reviziji \u0161e ni odlo\u010dilo, vsekakor pa nanjo z zanimanjem \u010dakamo, saj bo predvidoma podala natan\u010dnej\u0161i odgovor glede te problematike in tudi jasno stali\u0161\u010de glede tega, ali gre slediti mnenju VDSS ali ministrstva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Katera delovna doba delavca se upo\u0161teva pri obra\u010dunu dodatka na delovno dobo? Zakon o delovnih razmerjih (\u00bbZDR-1\u00ab) v 129. \u010dlenu dolo\u010da, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, pri \u010demer…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-1662","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1662","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1662"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1662\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1662"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1662"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1662"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1662"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}