Po\u0161kodb pri delu oziroma poklicnih bolezni je iz leta v leto ve\u010d in vse ve\u010d je tudi od\u0161kodninskih zahtevkov, ki jih na tej podlagi zoper delodajalce uveljavljajo po\u0161kodovani delavci. Poleg zahtevkov samih delavcev, za katere imajo ve\u010dji delodajalci pogosto sklenjeno zavarovanje splo\u0161ne civilne odgovornosti, se v zadnjih letih ve\u010da tudi \u0161tevilo regresnih zahtevkov, ki jih v zvezi s tovrstnimi po\u0161kodbami zoper delodajalce uveljavljata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in\/ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Takih zahtevkov ZPIZ in ZZZS pa splo\u0161na zavarovanja praviloma ne pokrivajo.<\/p>\n
<\/p>\n
V praksi so med regresnimi zahtevki ZZZS najpogostej\u0161i zahtevki za povra\u010dilo premo\u017eenjske \u0161kode, ki je nastala zaradi povra\u010dila stro\u0161kov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev delavcu, ki je bil po\u0161kodovan pri delu oziroma je zbolel zaradi poklicne bolezni, stro\u0161kov oskrbe z zdravili in medicinskih pripomo\u010dkov, izpla\u010dila denarnih nadomestil za primer poklicne bolezni, po\u0161kodbe pri delu ipd. Regresni zahtevki ZPIZ pa obi\u010dajno temeljijo na stro\u0161kih, ki so nastali zaradi invalidske upokojitve delavca zaradi po\u0161kodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, zaradi izpla\u010devanja postre\u017enine takemu delavcu, izvedbe poklicne rehabilitacije, stro\u0161kih za adaptacijo in prireditev delovnih mest, stro\u0161kih invalidske\/vdovske\/dru\u017einske pokojnine ipd. Gre torej za zahtevke, ki redno dosegajo ve\u010d tiso\u010d evrov in ki lahko za\u010dasno ohromijo poslovanje (predvsem manj\u0161ih) delodajalcev. <\/p>\n
<\/p>\n
\u010ce je namre\u010d delodajalec odgovoren za nastalo po\u0161kodbo delavca pri delu, bo dol\u017ean povrniti \u0161kodo, ki je nastala zaradi te po\u0161kodbe pri delu, tudi ZPIZ ali ZZZS<\/b>. \u010ce pride v takih primerih do sodnega postopka, je postopek dokazovanja pred sodi\u0161\u010dem osredoto\u010den ravno na vpra\u0161anje, ali je delodajalec izvedel vse potrebne ukrepe s podro\u010dja varnosti in zdravja pri delu in zakaj je do \u0161kodne posledice pri delavcu pri\u0161lo. Klju\u010dno v teh primerih je, da je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da je ravnal tako, kot mu veleva zakon, podzakonski predpisi, interni akti delodajalca ali pravila stroke in da je torej storil vse, kar mora storiti, da bi prepre\u010dil nastanek po\u0161kodbe oz. bolezni delavca.<\/p>\n
<\/p>\n
Sodna praksa v zadnjih letih<\/b> do delodajalcev postaja vse stro\u017eja, kar pomeni, da od delodajalcev zahteva vse skrbnej\u0161e ravnanje pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu<\/b>. ZZZS je v letu 2017 vlo\u017eil kar 130 to\u017eb iz naslova regresnih zahtevkov zoper delodajalce v vi\u0161ini ve\u010d sto tiso\u010d evrov, ZPIZ pa je na novo evidentiral 155 regresnih zahtevkov, prav tako v vi\u0161ini ve\u010d sto tiso\u010d evrov. <\/p>\n
<\/p>\n
Sodi\u0161\u010da med drugim vedno bolj poudarjajo dol\u017enost delodajalca, da delavca dejansko usposobi za varno opravljanje dela, pri \u010demer pa se ta dol\u017enost ne iz\u010drpa \u017ee s seznanitvijo delavca z navodili za varno opravljanje dela, <\/b>ampak je potrebno konstantno seznanjanje delavcev z ukrepi<\/b> za odpravo in prepre\u010ditev \u0161kode. Posamezna navodila morajo biti prilagojena delu, ki ga posamezen delavec dejansko opravlja.<\/p>\n
<\/p>\n
Zato je za delodajalce, tudi z vidika regresnih zahtevkov ZPIZ in ZZZS klju\u010dno, da redno izvajajo ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu, da delavce redno usposabljajo za varno in zdravo delo, jih redno napotujejo na zdravstvene preglede, da v primeru nezgode pri delu upo\u0161tevajo vse postopke za prijavo take nezgode, saj jih v nasprotnem primeru, v primeru nesre\u010de pri delu ali poklicne bolezni, lahko doletijo zelo hude posledice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bodite pozorni na regresne zahtevke ZPIZ in ZZZS Po\u0161kodb pri delu oziroma poklicnih bolezni je iz leta v leto ve\u010d in vse ve\u010d je tudi od\u0161kodninskih zahtevkov, ki jih na…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1656","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1656","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1656"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1656\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1656"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1656"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1656"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1656"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}