{"id":1591,"date":"2020-05-08T14:08:00","date_gmt":"2020-05-08T13:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/novela-ziuzeop-a-je-ponovno-spremenila-pravila-in-pogoje-za-uveljavljanje-pomoci-za-delodajalce\/"},"modified":"2020-05-08T14:08:00","modified_gmt":"2020-05-08T13:08:00","slug":"novela-ziuzeop-a-je-ponovno-spremenila-pravila-in-pogoje-za-uveljavljanje-pomoci-za-delodajalce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/novela-ziuzeop-a-je-ponovno-spremenila-pravila-in-pogoje-za-uveljavljanje-pomoci-za-delodajalce\/","title":{"rendered":"Novela ZIUZEOP-A je ponovno spremenila pravila in pogoje za uveljavljanje pomo\u010di za delodajalce"},"content":{"rendered":"<h2>Novela ZIUZEOP-A je ponovno spremenila pravila in pogoje za uveljavljanje pomo\u010di za delodajalce<\/h2>\n<div>\n<div>\n<div>Dr\u017eavni zbor RS je dne 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za dr\u017eavljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), s katero je \u017ee tretji\u010d v \u010dasu epidemije COVID-19, spremenil pravila in pogoje pod katerimi lahko delodajalci uveljavljajo pravico do razli\u010dnih oblik dr\u017eavnih pomo\u010di. Na podro\u010dju delovnega prava je novela odpravila nekaj dosedanjih dilem in nejasnosti, a hkrati odprla \u0161tevilne nove.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Med novimi dolo\u010dbami Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za dr\u017eavljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je gotovo najpomembnej\u0161i 20. a \u010dlen, ki uvaja dve novi omejitvi pri dodeljevanju pomo\u010di v okviru delovnopravnih ukrepov, ki jih ZIUZEOP sicer daje na voljo delodajalcem in sicer (i) izklju\u010ditev t.i. \u00bbpodjetij v te\u017eavah\u00ab (ki so bila v tak\u0161nem polo\u017eaju na dan 31. decembra 2019) izmed prejemnikov pomo\u010di ter (ii) omejitev zneska javnih sredstev, ki ga lahko posamezno podjetje prejme. Delodajalci (z izjemo tistih iz nekaterih v zakonu posebej na\u0161tetih panog) lahko ra\u010duna na pomo\u010di v skupni vi\u0161ini najve\u010d 800.000,00 EUR, pri \u010demer zakon dolo\u010da tudi izjeme, pod katerimi je posamezno podjetje upravi\u010deno do vi\u0161je pomo\u010di.&nbsp; &nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Klju\u010dna je tudi sprememba 22. \u010dlena ZIUZEOP, ki namesto dosedanjih pogojev za upravi\u010denost delodajalca do zakonskih ukrepov (ve\u010d kot 20% upad prihodkov v prvem polletju 2020 in najve\u010d 50% vi\u0161ji prihodki v drugi polovici leta 2020 glede na isto obdobje v letu 2019) dolo\u010da nov pogoj in sicer so po novem do pomo\u010di upravi\u010deni vsi tisti delodajalci, ki bodo imeli v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 vsaj za 10% ni\u017eje prihodke. Nespremenjena pa obstaja obveznost delodajalca, da bo moral sredstva vra\u010dati, \u010de se bo naknadno izkazalo, da pogoja padca prihodkov ni izpolnil.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Novela po novem med upravi\u010dence do pomo\u010di (iz naslova za\u010dasnih ukrepov na naslovu delovnega prava) uvr\u0161\u010da tudi manj\u0161e delodajalce (najve\u010d deset zaposlenih na dan 13. marec 2020), ki opravljajo finan\u010dno ali zavarovalni\u0161ko dejavnost.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Veliko nejasnosti je doslej v praksi povzro\u010dala (tudi) dolo\u010dba 24. \u010dlena ZIUZEOP, ki dolo\u010da, za koliko dni lahko delodajalec delavca, ki je na \u010dakanju na delo, pozove nazaj na delo v posameznem mesecu. Po novem bo delodajalec delavca v posameznem mesecu (v \u010dasu trajanja ukrepa \u010dakanja na delo) lahko pozval nazaj na delo za najve\u010d sedem (7) dni, pri \u010demer pa ni ve\u010d omejitve, da so to lahko zgolj zaporedni dnevi &#8211; po novem je to lahko poljubnih sedem dni v koledarskem mesecu. Na zahtevo sindikatov pa se je ta \u010dlen spremenil tudi v delu, ki sedaj dolo\u010da, da je tak\u0161na vrnitev na delo pravica delavca (in ne ve\u010d obveznost). \u010ce je zakonodajalec dejansko \u017eelel dolo\u010diti, da ima delavec pravico, da vrnitev na delo zavrne (brez kakr\u0161nihkoli posledic), bo to v praksi povzro\u010dilo nemalo zmede in te\u017eav, saj bodo delodajalci v trenutni negotovi situaciji in nihajo\u010dih potrebah po delu, \u0161e te\u017eje na\u010drtovali delovni proces (saj bodo morali delo najprej ponuditi delavcu na \u010dakanju, ta pa ga bo nato zavrnil). Vsekakor se zdi nelogi\u010dno, da bi delavec lahko sam izbiral ali se bo odzval na poziv k delu ali pa bo namesto tega raje prejemal nadomestilo v breme dr\u017eave (saj naj bi bil namen tega ukrepa pomo\u010d zgolj tistim delodajalcem in delavcem za katere za\u010dasno ni dela).&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Dopolnjena je tudi dolo\u010dba 33. \u010dlena ZIUZEOP glede delne oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v \u010dasu trajanja zakonskih ukrepov, ki jasneje dolo\u010da na koga se oprostitev nana\u0161a, tj. na delavce, ki niso na za\u010dasnem \u010dakanju na delo oziroma odsotni z dela iz razloga vi\u0161je sile po tem zakonu. FURS je glede tega na svoji spletni strani pojasnil, da se oprostitev pla\u010dila prispevkov za PIZ prizna od izpla\u010danih pla\u010d tudi npr. za \u010das, ko so zaposleni na dopustu ali na bolni\u0161ki ter prejemajo nadomestilo pla\u010de v skladu z drugim in tretjim odstavkom 137. \u010dlena ZDR-1 ter vsa druga nadomestila za pla\u010do, ki se izpla\u010dujejo na podlagi ZDR-1, razen za nadomestila, za katera \u017ee ZDR-1 dolo\u010da oprostitev vseh prispevkov. Oprostitev pla\u010dila se nana\u0161a na izpla\u010dane pla\u010de in nadomestila pla\u010d za delo v \u010dasu epidemije, ne more pa jo delodajalec uveljavljati od bonitet in drugih dohodkov iz dela, ki niso del pla\u010de. Oprostitev pla\u010dila prispevkov PIZ po ZIUZEOP delodajalec tudi ne more uveljavljati od nadomestila pla\u010de zaradi bolni\u0161kega stale\u017ea, ki ga dobi povrnjenega s strani ZRSZ.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Jasneje je dolo\u010deno tudi, kako se izra\u010duna vi\u0161ina kriznega dodatka, do katerega je delavec (\u010digar pla\u010da ni vi\u0161ja od 2.821,74 EUR bruto) upravi\u010den v posameznem mesecu, pri \u010demer je upo\u0161tevano na\u010delo sorazmernosti, v skladu s katerim delavec krizni dodatek prejme za dneve, na katere dejansko dela (ter na praznike in druge dela proste dneve, na katere bi sicer delal). Delodajalci, pri katerih je delovni \u010das neenakomerno razporejen, morajo pri izra\u010dunu upo\u0161tevati dejansko \u0161tevilo ur, ki jih je delavec v tem \u010dasu opravil in ne zgolj pogodbeno dogovorjenega (povpre\u010dnega) delovnega \u010dasa.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Na\u010delo sorazmernosti je uveljavljeno tudi v primeru delavcev, ki delajo s kraj\u0161im delovnim \u010dasom \u2013 ne glede na to, pa so do enakega&nbsp; kriznega dodatka kot delavci, ki delajo polni delovni \u010das, upravi\u010deni tisti delavci, ki imajo pravico do kraj\u0161ega delovnega \u010dasa od polnega na podlagi posebnih predpisov (npr. star\u0161evskega varstva, delne bolni\u0161ke, invalidnosti ipd.).&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>S 33.a \u010dlenom je zakonodajalec delodajalce oprostil tudi pla\u010dila obveznih prispevkov za poklicno zavarovanje za \u010das trajanja ukrepov, pri \u010demer morajo to oprostitev delodajalci izrecno uveljavljati pri upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.&nbsp;&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Dodan je tudi nov, 61. a \u010dlen, ki ureja pravico do za\u010dasnega denarnega nadomestila za osebe, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po Zakonu o urejanju trga (ZUTD) in katerim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom \u010dasa, za katerega je bila sklenjena (od 13. marca 2020 dalje). Te osebe so upravi\u010dene do mese\u010dnega nadomestila v vi\u0161ini 513,64 EUR tudi, \u010de jim to nadomestilo po dolo\u010dbah ZUTD sicer ne bi pripadalo.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Prav tako je bistveno spremenjen 99. \u010dlen ZIUZEOP, ki dolo\u010da, da morajo delodajalci v primeru izpla\u010dila dobi\u010dkov (v letu 2020, od uveljavitve ZIUZEOP dalje ali kadarkoli po letu 2020 za leto 2020), nakupa lastnih delnic ali izpla\u010dila nagrad ali dela pla\u010de za poslovno uspe\u0161nost poslovodnim delavcem, nekatere prejete pomo\u010di vrniti. Medtem, ko je pred novelo obveznost vra\u010danja veljala za vsa povra\u010dila nadomestil pla\u010de, ki jih je delodajalec prejel in tudi za vse prispevke za socialno zavarovanje, katerih pla\u010dila je bil opro\u0161\u010den (tako za pla\u010de, kot tudi za nadomestila pla\u010de), delodajalcu po novem v primeru izpla\u010dil, na\u0161tetih v 99. \u010dlenu ZIUZEOP, ne bo potrebno vra\u010dati subvencioniranega zneska nadomestila pla\u010de delavcu, ki ne more delati zaradi vi\u0161je sile, kot tudi ne prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste delavce v zasebnem sektorju, ki delajo.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Spremenjena dolo\u010dba tudi dolo\u010da rok, do katerega mora upravi\u010denec obvestiti Finan\u010dno upravo Republike Slovenije (FURS) o svoji (naknadni) ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za posamezne oblike pomo\u010di po ZIUZEOP in sicer mora to storiti do roka za predlo\u017eitev obra\u010duna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma do roka za predlo\u017eitev obra\u010duna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Upravi\u010denec mora vrniti znesek prejete pomo\u010di v 30 dneh od vro\u010ditve odlo\u010dbe FURS, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.&nbsp; &nbsp; &nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Novela je v prehodnih dolo\u010dbah dolo\u010dila (\u010de odmislimo o\u010ditno napako pri sklicevanju na \u010dlene ZIUZEOP-A namesto na \u010dlene ZIUZEOP) tudi retroaktivno uporabo posameznih dolo\u010db novele, kar vna\u0161a veliko negotovosti glede tega, pod kak\u0161nimi pogoji bodo delodajalci npr. upravi\u010deni do pomo\u010di za delo v mesecu aprilu. 51. \u010dlen ZIUZEOP-A sicer dolo\u010da, da bodo delodajalci, ki so svoje vloge za pomo\u010d \u017ee oddali do vklju\u010dno 30. aprila 2020, obravnavani po dolo\u010dbah novele, \u010de so te za njih ugodnej\u0161e, kar nakazuje, da naj zakon ne bi dopu\u0161\u010dal posegov v pridobljene pravice delodajalcev, vendar v zvezi s tem pristojni organi \u0161e niso zavzeli povsem jasnih stali\u0161\u010d (predvsem npr. glede t.i. podjetij v te\u017eavah, glede ukrepov, ki so bili sprejeti \u017ee pred 30. aprilom 2020, a pri katerih npr. delodajalec \u0161e ni prejel povra\u010dila nadomestila itn.). Iz teh razlogov\u2013 \u0161e posebej v lu\u010di pogostih spreminjanj zakonodaje in ob\u010dasno nasprotujo\u010dih si razlag zakona s strani razli\u010dnih organov &#8211; je prisotno \u0161e kar nekaj negotovosti in nejasnosti glede tega, kaj bodo spremembe prinesle v praksi.&nbsp;&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Novela sicer tudi podalj\u0161uje rok za vlo\u017eitev vloge oziroma izjave na podlagi ZIUZEOP (za ukrepe, ki so bili \u017ee sprejeti pred uveljavitvijo novele, a za katere delodajalci \u0161e niso uveljavljali pomo\u010di), in sicer ta pote\u010de 8. maja 2020.<\/div>\n<div><\/div>\n<div>O vseh nadaljnjih ukrepih vas bomo a\u017eurno obve\u0161\u010dali, zato predlagamo, da spremljate na\u0161o spletno stran ali pa se prijavite na novi\u010dke s klikom na to <a href=\"https:\/\/fpjr.us11.list-manage.com\/subscribe?u=31498d6ce40bb13e61071f564&amp;id=150a68a9d6\" target=\"_top\" rel=\"noopener\">povezavo<\/a>.<\/div>\n<div><\/div>\n<div><i>Odvetni\u0161ka pisarna Fabiani, Petrovi\u010d, Jeraj, Rejc d.o.o.<\/i><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Novela ZIUZEOP-A je ponovno spremenila pravila in pogoje za uveljavljanje pomo\u010di za delodajalce Dr\u017eavni zbor RS je dne 28. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1591","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1591","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1591"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1591\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1591"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1591"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1591"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1591"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}