{"id":1552,"date":"2021-02-16T00:00:00","date_gmt":"2021-02-15T23:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/delo-na-domu-v-drugi-drzavi-clanici-eu-z-vidika-socialnih-zavarovanj\/"},"modified":"2021-02-16T00:00:00","modified_gmt":"2021-02-15T23:00:00","slug":"delo-na-domu-v-drugi-drzavi-clanici-eu-z-vidika-socialnih-zavarovanj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/delo-na-domu-v-drugi-drzavi-clanici-eu-z-vidika-socialnih-zavarovanj\/","title":{"rendered":"Delo na domu v drugi dr\u017eavi \u010dlanici EU z vidika socialnih zavarovanj"},"content":{"rendered":"<h2>Delo na domu v drugi dr\u017eavi \u010dlanici EU z vidika socialnih zavarovanj<\/h2>\n<div>Za vpra\u0161anja o koordinaciji sistemov socialne varnosti se v okviru EU uporabljata Uredba \u0161t. 883\/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z 29. aprila 2004 in Uredba \u0161t. 987\/2009 Evropskega parlamenta in Sveta s 16. septembra 2009. Pravila socialne varnosti v skladu s tema uredbama se po na\u010delu <i>lex loci laboris<\/i> dolo\u010dijo ob upo\u0161tevanju kraja, kjer delavec fizi\u010dno opravlja delo. Po tem splo\u0161nem pravilu se uporablja zakonodaja dr\u017eave \u010dlanice, kjer oseba opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe. \u010ce je delavec zaposlen pri tujem delodajalcu, vendar delo v celoti opravlja od doma (iz Slovenije), bi torej moral biti v skladu z 11. \u010dlenom Uredbe 883\/2004 zavarovan v Sloveniji.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>V slovenski sistem socialne varnosti pa mora biti vklju\u010den tudi v dolo\u010denih primerih, ko delo zgolj deloma opravlja v Sloveniji. \u010ce oseba obi\u010dajno (tj. \u010de ne gre samo za ob\u010dasno\/za\u010dasno opravljanje dela na tak\u0161en na\u010din) opravlja dejavnost v ve\u010d dr\u017eavah, se v skladu s 13. \u010dlenom Uredbe 883\/2004 za to osebo uporablja zakonodaja dr\u017eave \u010dlanice stalnega prebivali\u0161\u010da, \u010de opravlja znaten del dejavnosti v tej dr\u017eavi \u010dlanici. Znaten del dejavnosti v skladu s 14. \u010dlenom Uredbe 987\/2009 pomeni, da v dr\u017eavi stalnega prebivali\u0161\u010da delavec opravi vsaj 25 % dela, kar se presoja glede na delovni \u010das in\/ali pla\u010dilo. Za dolo\u010ditev zakonodaje, ki se uporabi, je relevantno, kak\u0161en bo predviden obseg dela v razli\u010dnih dr\u017eavah v naslednjih 12 mesecih.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>\u010ce je delavec pred epidemijo delo v celoti opravljal na sede\u017eu delodajalca v drugi dr\u017eavi, zdaj pa bo v obdobju 12 mesecev vsaj 25 % delovnega \u010dasa opravljal delo od doma iz Slovenije, pomeni, da bi moral biti v prihodnje vklju\u010den v slovenska socialna zavarovanja.&nbsp;<\/div>\n<div><\/div>\n<div>Uredba 883\/2004 pa v 16. \u010dlenu dolo\u010da, da lahko dve ali ve\u010d dr\u017eav \u010dlanic oziroma pristojni organi teh dr\u017eav \u010dlanic sporazumno dolo\u010dijo izjeme od navedenih pravil, kadar je to v interesu dolo\u010denih oseb ali kategorij oseb, tako da je delavec zavarovan v tisti dr\u017eavi, ki mu bolj ustreza. Delodajalec lahko na \u017eeljo delavca pri pristojnem organu v dr\u017eavi \u010dlanici, katere zakonodaja naj bi se uporabljala na zahtevo delavca, vlo\u017ei predlog za dolo\u010ditev izjeme. Tega se v praksi poslu\u017eujejo \u0161tevilni delavci, ki bi npr. morali biti zavarovani v Sloveniji, a jim iz dolo\u010denih utemeljenih razlogov bolj odgovarja vklju\u010denost v socialna zavarovanja v sosednji dr\u017eavi (najbolj pogost primer je Avstrija). V Sloveniji je pristojni organ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.&nbsp;<\/p>\n<div><\/div>\n<div>&nbsp;Avtorica: \t\t<i>Eva Jean, odvetni\u0161ka pripravnica<\/i><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Delo na domu v drugi dr\u017eavi \u010dlanici EU z vidika socialnih zavarovanj Za vpra\u0161anja o koordinaciji sistemov socialne varnosti se v okviru EU uporabljata Uredba \u0161t. 883\/2004 Evropskega parlamenta in&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1552","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1552","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1552"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1552\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1552"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1552"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1552"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1552"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}