{"id":1514,"date":"2022-05-31T11:25:00","date_gmt":"2022-05-31T10:25:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/moznosti-legalizacije-crne-gradnje-po-novem-gradbenem-zakonu\/"},"modified":"2022-05-31T11:25:00","modified_gmt":"2022-05-31T10:25:00","slug":"moznosti-legalizacije-crne-gradnje-po-novem-gradbenem-zakonu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/moznosti-legalizacije-crne-gradnje-po-novem-gradbenem-zakonu\/","title":{"rendered":"Mo\u017enosti legalizacije \u010drne gradnje po novem Gradbenem zakonu"},"content":{"rendered":"

Mo\u017enosti legalizacije \u010drne gradnje po novem Gradbenem zakonu<\/h2>\n
S 1. junijem 2022 se bo pri\u010del uporabljati nov Gradbeni zakon (GZ-1), ki med drugim prina\u0161a tudi spremembe na podro\u010dju legalizacije objektov. Kako bo z legalizacijo po novem in katere ugodnej\u0161e dolo\u010dbe prina\u0161a novi zakon, si preberite v nadaljevanju.<\/div>\n
<\/div>\n
Gradbeni zakon (\u00bbGZ\u00ab), ki je trenutno v uporabi, bo nadomestil nov Gradbeni zakon (\u00bbGZ-1\u00ab), ki se pri\u010dne uporabljati 1. junija 2022. O spremembah, ki jih prina\u0161a, smo na splo\u0161no pisali \u017ee v eni izmed preteklih objav (ve\u010d tu: https:\/\/www.fpjr.si\/si\/publikacije\/2022\/04\/663-Uporabljati-se-bo-pricel-novi-Gradbeni-zakon-GZ-1#middle<\/a>), tokrat pa si bomo podrobneje pogledali poenostavitve, ki se obetajo na podro\u010dju legalizacije \u010drnih gradenj.<\/div>\n
<\/div>\n
Ko pogovorno govorimo o \u00bb\u010drni gradnji\u00ab, imamo v mislih nedovoljen objekt<\/b>, to pa je lahko: (i) nelegalen objekt, (ii) neskladen objekt ali (iii) nevaren objekt. Cilj GZ-1 (kot je bil to tudi \u017ee cilj njegovega predhodnika GZ) je omogo\u010diti \u010dim ve\u010d legalizacij. Legalizacija je postopek ureditve pravnega stanja \u017ee zgrajenega objekta, dela objekta, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti objekta, izvedene brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, dolo\u010denimi z gradbenim dovoljenjem. Zakon predvideva dva na\u010dina legalizacije: (i) z izdajo odlo\u010dbe o legalizaciji in (ii) z izdajo dovoljenja za objekt dalj\u0161ega obstoja. <\/div>\n
<\/div>\n
Objekt ali del objekta, za katerega sta bila izdana odlo\u010dba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt dalj\u0161ega obstoja, ni (ve\u010d) nelegalen oziroma neskladen in zanj velja zakonska domneva, da ima uporabno dovoljenje.<\/div>\n
<\/div>\n
Postopek legalizacije z izdajo odlo\u010dbe o legalizaciji<\/b> se pri\u010dne na podlagi zahteve lastnika objekta. Tej zahtevi je treba prilo\u017eiti ob\u0161irno dokumentacijo za legalizacijo, ki mora med drugim vsebovati tudi podatke o vseh relevantnih prostorskih aktih, ki so veljali v \u010dasu od za\u010detka gradnje objekta do za\u010detka izdelave dokumentacije za legalizacijo objekta, in opis skladnosti z njimi. Poleg skladnosti s prostorskimi akti so pogoji za izdajo odlo\u010dbe o legalizaciji tudi, da je objekt dokon\u010dan (v smislu, da je primeren za uporabo), da je do izdaje odlo\u010dbe pla\u010dano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora in da je pla\u010dan komunalni prispevek. GZ-1 dolo\u010da tudi rok za legalizacijo, in sicer se lahko zahtevo za izdajo odlo\u010dbe o legalizaciji vlo\u017ei v petih letih od za\u010detka uporabe tega zakona, tj. do 1. junija 2027.<\/div>\n
<\/div>\n
Za primere, ko je bil objekt (pred 1. junijem 2022) sicer zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, vendar v neskladju z njim, pa gre za zakonsko dolo\u010dena dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, lahko investitor to gradnjo \u00bblegalizira\u00ab tako, da vlo\u017ei zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. To mo\u017enost za t. i. dopustna manj\u0161a odstopanja je dolo\u010dal \u017ee stari GZ, vendar pa je po novem spremenjena definicija dopustnih manj\u0161ih odstopanj<\/b> od gradbenega dovoljenja (npr. GZ-1 na novo dolo\u010da mo\u017enost premika objekta za najve\u010d 1,0 metra, obveznost poskrbeti, da odstopanja ne vplivajo na \u017ee dana soglasja lastnikov sosednjih zemlji\u0161\u010d in pravice strank, ter obveznost slediti klasifikaciji in razvrstitvi objekta).<\/div>\n
<\/div>\n
GZ-1 ohranja mo\u017enost poenostavljene legalizacije za objekte dalj\u0161ega obstoja, pri \u010demer pa te po novem definira kot objekte, zgrajene pred 1. januarjem 2005 (po GZ so sem \u0161teli le objekti, zgrajeni pred 1. januarjem 1998). Postopek legalizacije z izdajo dovoljenja za objekt dalj\u0161ega obstoja<\/b> se pri\u010dne na podlagi zahteve lastnika objekta za izdajo dovoljenja za objekt dalj\u0161ega obstoja. Bistveni pogoj za izdajo tega dovoljenja je, da objekt, del objekta, rekonstrukcija ali sprememba namembnosti objekta obstaja v bistveno nespremenjenem stanju vsaj od 1. januarja 2005. To pomeni, da se objekt po tem datumu ni spremenil ne po obliki, povr\u0161ini ali vi\u0161ini ne po namembnosti. V dokazovanje slednjega mora investitor zahtevi za izdajo dovoljenja prilo\u017eiti tudi dokazilo o dalj\u0161em obstoju objekta. <\/div>\n
<\/div>\n
Za razliko od zgoraj opisane \u00bbredne\u00ab legalizacije z izdajo odlo\u010dbe o legalizaciji se pri legalizaciji objektov dalj\u0161ega obstoja ne preverja skladnosti s prostorskimi akti, kar bistveno olaj\u0161uje mo\u017enosti in postopek legalizacije. Ker se za pridobitev dovoljenja za objekt dalj\u0161ega obstoja zahtevajo manj strogi pogoji in je lahko na\u010deloma objekt tudi neskladen s prostorskimi akti, je tako izdano dovoljenje le pogojno veljavno<\/b>. V dolo\u010denih primerih ga namre\u010d lahko \u2013 \u010de je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa, ob neposredni ogro\u017eenosti zdravja in \u017eivljenja ljudi ter delov okolja \u2013 upravni organ na zahtevo vlade ali ob\u010dine razveljavi in to brez od\u0161kodninske odgovornosti. Zakon pri tem ne dolo\u010da roka, v katerem lahko upravni organ to stori. Navedeno mo\u017enost razveljavitve pa zakon omejuje le na tiste primere, ko ogro\u017eenosti ne bi bilo mogo\u010de odpraviti z drugimi milej\u0161imi sredstvi. <\/div>\n
<\/div>\n
Tako kot pri izdaji odlo\u010dbe o legalizaciji je tudi pri dovoljenju za objekt dalj\u0161ega obstoja pogoj, da je do njegove izdaje pla\u010dano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter da je pla\u010dan komunalni prispevek. <\/div>\n
<\/div>\n
Legalizacija (ne z izdajo odlo\u010dbe o legalizaciji ne z izdajo dovoljenja za objekt dalj\u0161ega obstoja) pa ne bo mogo\u010da za objekte, zgrajene po 30. aprilu 2004, za katere bi bilo treba pred izvedbo gradnje oziroma posega pridobiti pravnomo\u010dno okoljevarstveno oziroma naravovarstveno soglasje. Prav tako ne bo mogo\u010de izdati dovoljenja za objekt dalj\u0161ega obstoja, \u010de gre za nevaren objekt, za katerega je bil izre\u010den in\u0161pekcijski ukrep.<\/div>\n
<\/div>\n
Zakon tako pri legalizaciji kot pri izdaji odlo\u010dbe za objekte dalj\u0161ega obstoja izrecno dolo\u010da, da sta postopka mo\u017ena tudi le za dele objektov. V praksi je namre\u010d doslej zaradi nejasne zakonske ubeseditve prihajalo do razli\u010dnih razlag. GZ-1 tako omogo\u010da, da se lahko kombinirajo razli\u010dni na\u010dini legalizacije in se lahko izpolnjenost pogojev za posamezen tip legalizacije lo\u010deno presoja za objekt in njegove naknadne rekonstrukcije oz. prizidke. Tako pri redni legalizaciji kot objektih dalj\u0161ega obstoja je tak\u0161na izrecno predvidena mo\u017enost dobrodo\u0161la zaradi mo\u017enosti investitorja, da izbira med razli\u010dnimi pravnimi podlagami za legalizacijo objekta in se odlo\u010di za najugodnej\u0161i na\u010din, tako z vidika zahtevanih pogojev in stro\u0161kov kot tudi z vidika dokazovanja. <\/div>\n
<\/div>\n
Avtorici: Klavdija Kek, odvetni\u0161ka kandidatka in Eva Bardutzky, \u0161tudentka prava \u2003<\/i><\/div>\n
<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mo\u017enosti legalizacije \u010drne gradnje po novem Gradbenem zakonu S 1. junijem 2022 se bo pri\u010del uporabljati nov Gradbeni zakon (GZ-1), ki med drugim prina\u0161a tudi spremembe na podro\u010dju legalizacije objektov….<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":{"0":"post-1514","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","6":"category-novice"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1514","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1514"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1514\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1514"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1514"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1514"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1514"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}