{"id":1509,"date":"2022-07-18T14:44:00","date_gmt":"2022-07-18T13:44:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/vprasljivost-uvrstitve-sklepa-o-lokacijski-preveritvi-med-splosne-pravne-akte\/"},"modified":"2022-07-18T14:44:00","modified_gmt":"2022-07-18T13:44:00","slug":"vprasljivost-uvrstitve-sklepa-o-lokacijski-preveritvi-med-splosne-pravne-akte","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/vprasljivost-uvrstitve-sklepa-o-lokacijski-preveritvi-med-splosne-pravne-akte\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161ljivost uvrstitve sklepa o lokacijski preveritvi med splo\u0161ne pravne akte"},"content":{"rendered":"

Vpra\u0161ljivost uvrstitve sklepa o lokacijski preveritvi med splo\u0161ne pravne akte<\/h2>\n
Lokacijska preveritev je institut, ki je bil uveden v na\u0161o zakonodajo z Zakonom o urejanju prostora (\u00bbZUreP-2\u00ab). Pred tem ga slovensko pravo ni poznalo. Gre za instrument prostorskega prava, katerega namen je omogo\u010diti pro\u017enej\u0161o ureditev poseganja v prostor.1 <\/sup>Postopek se izvede na pobudo konkretnega investitorja, s katero lahko investitor predlaga: (i) da se preoblikuje ali spremeni obseg stavbnih zemlji\u0161\u010d, kot so dolo\u010dena v OPN, in dolo\u010di prostorske izvedbene pogoje; (ii) da lahko pri izvedbi investicije odstopi od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so dolo\u010deni v OPN; (iii) da se dovoli za\u010dasna raba dolo\u010denega prostora, \u010deprav je prostorski akt ne predvideva in ureja.2<\/sup><\/div>\n

<\/font>Kmalu po uveljavitvi instituta so se v teoriji in praksi pri\u010dele pojavljati dileme glede vpra\u0161anja, kak\u0161na je pravna narava akta, s katerim se odlo\u010di o lokacijski preveritvi \u2013 torej sklepa o lokacijski preveritvi \u2013 ter po kak\u0161nem postopku se pri sprejemanju tega akta postopa. Nekateri so bili mnenja, da sklep o lokacijski preveritvi predstavlja posami\u010dni pravni akt in da se morajo v postopku sprejemanja tega akta uporabljati pravila splo\u0161nega upravnega postopka (vro\u010danje, sodelovanje strank in stranskih udele\u017eencev ipd.). Spet drugi pa, da gre za splo\u0161ni pravni akt in da mora postopek sprejemanja tega akta potekati po pravilih, ki so sicer zna\u010dilna za postopke prostorskega na\u010drtovanja (sodelovanje javnosti, objava v uradnem glasilu ipd.).3<\/sup>  <\/div>\n
Zaradi te\u017eav v praksi je nov Zakon o urejanju prostora (\u00bbZUreP-3\u00ab) to vpra\u0161anje izrecno uredil in sklep o lokacijski preveritvi umestil med prostorske izvedbene akte ter s tem med splo\u0161ne pravne akte. Ker gre za splo\u0161ni pravni akt, posledi\u010dno ne pride do vro\u010danja sklepa pobudniku, saj v postopku ni strank in stranskih udele\u017eencev. Namesto tega se sklep, skupaj z elaboratom in mnenji nosilcev urejanja prostora, objavi v prostorskem informacijskem sistemu (\u00bbPIS\u00ab).<\/div>\n
Glede na to, da se pravna narava akta skladno s sodno prakso Ustavnega sodi\u0161\u010da RS presoja po tem, kak\u0161ne pravne norme akt vsebuje, menimo, da je vpra\u0161ljivo, ali sklep o lokacijski preveritvi res predstavlja splo\u0161ni pravni akt. Dolo\u010dbe sklepa o lokacijski preveritvi imajo namre\u010d naravo posami\u010dnosti in individualnosti, saj se tak sklep izda na pobudo posameznega investitorja, sam sklep pa se nana\u0161a na konkretno situacijo konkretne investicije. Zaradi tega je vpra\u0161ljivo tudi, ali je pravilno, da se v postopku sprejemanja tega akta ne uporabljajo elementi splo\u0161nega upravnega postopka, med njimi tudi stranska udele\u017eba.<\/div>\n
Gre za pomembno vpra\u0161anje, ker sedanja ureditev instituta stranske udele\u017ebe ne omogo\u010da, saj izhaja iz opredelitve, da gre za splo\u0161ni pravni akt. Skladno s tretjim odstavkom 138. \u010dlena ZUreP-3 ima zainteresirana javnost sicer mo\u017enost vlo\u017eitve predlogov in pripomb na razgrnjen elaborat, vendar to sodelovanje vsekakor ne predstavlja ekvivalenta institutu stranske udele\u017ebe. Lastniki sosednjih zemlji\u0161\u010d, ki imajo sicer pravni interes za sodelovanje v postopku (npr. lastniki sosednjih zemlji\u0161\u010d imajo pravni interes za vstop v postopek, ker lahko odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev povzro\u010di poslab\u0161anje vrednosti njihovih zemlji\u0161\u010d), so na ta na\u010din prikraj\u0161ani za pravico do izjave, saj jim je stranska udele\u017eba v postopku onemogo\u010dena.<\/div>\n
Ureditev instituta lokacijske preveritve je \u0161e povsem podhranjena in menimo, da lahko v zvezi s tem v prihodnosti pri\u010dakujemo \u0161e mnoge spremembe. V kak\u0161no smer bodo \u0161le, zaenkrat \u0161e ni mogo\u010de napovedati, a upamo, da bo zakonodajalec v prihodnosti zaznal opisano problematiko in se ustrezno lotil izbolj\u0161ave dosedanje ureditve ter osebam, ki imajo pravni interes, omogo\u010dil ustrezno udele\u017ebo.<\/div>\n
Avtorica: Manca Vrta\u010dnik, odvetni\u0161ka pripravnica <\/i><\/div>\n

<\/i>1 Praksa je namre\u010d pokazala, da lahko vztrajanje pri re\u0161itvah in pogojih, ki jih je dolo\u010dil prostorski akt v \u010dasu sprejema, privede do te\u017eav pri izvedljivosti investicijskih namer takrat, kadar ni mo\u017eno zadostiti vsem podanim pogojem.<\/sub><\/div>\n
2 V zvezi z instrumentom lokacijske preveritve za posami\u010dno poselitev velja izpostaviti, da se ta izvaja le na podlagi OPN oz. njemu izena\u010denih aktov. <\/sub><\/div>\n
3 V priporo\u010dilih in pojasnilih MOP je tako navedeno, da je sklep o lokacijski preveritvi posami\u010dni pravni akt, zoper katerega je mogo\u010de spro\u017eiti upravni spor, v sodni praksi Upravnega sodi\u0161\u010da pa zasledimo ravno nasprotno stali\u0161\u010de, in sicer, da gre za splo\u0161ni pravni akt, vsebina in namen katerega nista urejanje konkretnih pravic in pravnih razmerij (sklep II U 100\/2021-10 z 2. julija 2021).<\/sub>

<\/i><\/p>\n

<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vpra\u0161ljivost uvrstitve sklepa o lokacijski preveritvi med splo\u0161ne pravne akte Lokacijska preveritev je institut, ki je bil uveden v na\u0161o zakonodajo z Zakonom o urejanju prostora (\u00bbZUreP-2\u00ab). Pred tem ga…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"coauthors":[],"class_list":["post-1509","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1509","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1509"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1509\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1509"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1509"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1509"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1509"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}