{"id":1489,"date":"2023-10-19T11:36:00","date_gmt":"2023-10-19T10:36:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pfp.law\/novice\/katere-obveznosti-za-delodajalce-in-pravice-za-zvizgace-je-prinesel-nov-zakon-o-zasciti-prijaviteljev\/"},"modified":"2025-07-07T13:01:31","modified_gmt":"2025-07-07T12:01:31","slug":"katere-obveznosti-za-delodajalce-in-pravice-za-zvizgace-je-prinesel-nov-zakon-o-zasciti-prijaviteljev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pfp.law\/sl\/novice\/katere-obveznosti-za-delodajalce-in-pravice-za-zvizgace-je-prinesel-nov-zakon-o-zasciti-prijaviteljev\/","title":{"rendered":"Katere obveznosti za delodajalce in pravice za \u00bb\u017evi\u017ega\u010de\u00ab je prinesel nov Zakon o za\u0161\u010diti prijaviteljev?"},"content":{"rendered":"

Z Zakonom o za\u0161\u010diti prijaviteljev (\u00bbZZPri\u00ab ali \u00bbzakon\u00ab), ki je stopil v veljavo 22. februarja 2023, se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta EU (EU) 2019\/1937 s 23. oktobra 2019 o za\u0161\u010diti oseb, ki prijavijo kr\u0161itve prava Unije (\u00bbDirektiva\u00ab). O direktivi in obveznostih, ki jih nalaga, smo v Pravnem utripu pred \u010dasom \u017ee pisali (\u010dlanek je dostopen tukaj)<\/a>. V nadaljevanju se osredoto\u010damo predvsem na obveznosti, ki jih je ZZPri prinesel za delodajalce, in mo\u017enosti, ki jih daje delavcem v primeru zaznanih nepravilnosti.<\/em><\/p>\n

Zakon celovito ureja podro\u010dje varstva prijaviteljev kr\u0161itev (t. i. \u00bb\u017evi\u017ega\u010dev\u00ab), pri tem pa se ne omejuje samo na podro\u010dja, ki jih izpostavlja Direktiva (javno naro\u010danje, finan\u010dne storitve, prepre\u010devanja pranja denarja in financiranja terorizma itd.), temve\u010d se nana\u0161a na kr\u0161itev katerih koli predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.<\/p>\n

Cilj ZZPri je spodbujanje oseb, ki pri svojem delu zaznajo nepravilnosti, da jih prijavijo po posebej za to vzpostavljenih notranjih ali zunanjih poteh za prijavo kr\u0161itev predpisov. Dalje je cilj tudi prepre\u010devanje povra\u010dilnih ukrepov proti prijaviteljem oziroma \u2013 \u010de do povra\u010dilnih ukrepov vseeno pride \u2013 zagotavljanje pomo\u010di ter u\u010dinkovite za\u0161\u010dite in sodnega varstva prijaviteljem. Zakon v ta namen dolo\u010da postopek za obravnavo kr\u0161itev in podeljuje dodatne pristojnosti Komisiji za prepre\u010devanje korupcije (\u00bbKPK\u00ab). Uporabljal se bo tudi v primeru anonimnih prijav, poleg tega pa v primerjavi z Direktivo \u0161iri tudi nabor za\u0161\u010ditnih ukrepov za prijavitelje.<\/p>\n

Katere obveznosti za delodajalce je prinesel ZZPri?<\/b><\/p>\n

V skladu z vsebino Direktive zakon dolo\u010da, da morajo subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali ve\u010d zaposlenimi (ter nekateri drugi, npr. \u010de se ukvarjajo z dolo\u010denimi dejavnostmi javnega pomena, kot jih dolo\u010da tretji odstavek 9. \u010dlena ZZPri, ter tudi \u0161tevilni javni organi idr.) vzpostaviti notranje poti za prijavo kr\u0161itev<\/b> (\u00bbzavezanci\u00ab).<\/p>\n

Zavezanci morajo za prejem in obravnavo notranjih prijav imenovati zaupnika. To je lahko eden ali ve\u010d zaupanja vrednih zaposlenih ali pa notranja organizacijska enota (npr. oddelek za skladnost poslovanja, kadrovska ali pravna slu\u017eba ipd.).<\/p>\n

Obvezen bo sprejem internega akta delodajalca<\/b>, v katerem bo moral zavezanec opisati notranjo pot za prijavo in opredeliti zlasti zaupnika, kontaktne podatke za prijave, postopek prijave in njene obravnave, ukrepe za prepre\u010ditev dostopa nepoobla\u0161\u010denim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav, obve\u0161\u010danje notranjih organizacijskih enot in vodstva ter informiranje zaposlenih o na\u010dinu uporabe notranjih poti za prijavo in o notranjem aktu (zaposlenim morajo biti informacije zagotovljene na enostaven in pregleden na\u010din). Delodajalci bodo zavezani enkrat letno (do 1. marca) poro\u010dati KPK-ju o \u0161tevilu prejetih prijav<\/b>.<\/p>\n

Neizpolnitev zgornjih obveznosti predstavlja prekr\u0161ek, za katerega je zagro\u017eena globa od 2.000 EUR do 4.000 EUR oziroma od 3.000 EUR do 6.000 EUR za velike in srednje dru\u017ebe.<\/p>\n

\u010ce notranje prijave ni mogo\u010de u\u010dinkovito obravnavati oziroma \u010de prijavitelj meni, da obstaja v primeru notranje prijave tveganje povra\u010dilnih ukrepov, lahko informacijo o kr\u0161itvi poda neposredno z uporabo zunanje prijavne poti<\/b>, ki jo obravnava eden izmed v zakonu na\u0161tetih javnih organov. V primeru neu\u010dinkovitosti prvih dveh mo\u017enosti oziroma v primeru drugih posebej utemeljenih razlogov daje ZZPri posamezniku na voljo \u0161e tretjo mo\u017enost, in sicer javno razkritje kr\u0161itev<\/b>.<\/p>\n

Kak\u0161na je vloga zaupnika pri delodajalcu?<\/b><\/p>\n

Zakon natan\u010dno dolo\u010da naloge zaupnika<\/b> v zvezi s preizkusom in obravnavo prijave kr\u0161itve. Zaupnik mora prijavitelja seznaniti z mo\u017enimi za\u0161\u010ditnimi ukrepi in o postopkih za zunanjo prijavo ter prijavitelju, ki je dele\u017een povra\u010dilnih ukrepov, nuditi informacije o pravnih mo\u017enostih in pomo\u010d v upravnih in sodnih postopkih in podobno.<\/p>\n

Kadar zaupnik nudi prijavitelju za\u0161\u010dito pred povra\u010dilnimi ukrepi, lahko za nasvet zaprosi tudi KPK. Pri vzpostavitvi poti za prejem notranje prijave pa lahko KPK za nasvete in pomo\u010d prosi tudi zavezanec.<\/p>\n

Na kak\u0161en na\u010din so za\u0161\u010diteni prijavitelji?<\/b><\/p>\n

Drugi del zakona<\/b> dolo\u010da ukrepe za za\u0161\u010dito prijaviteljev<\/b>. Zakon najprej primeroma na\u0161teva povra\u010dilne ukrepe, kamor uvr\u0161\u010da tudi gro\u017enjo s povra\u010dilnim ukrepom in poskus povra\u010dilnega ukrepa. Do za\u0161\u010dite je upravi\u010den prijavitelj, ki je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile informacije o kr\u0161itvah ob prijavi resni\u010dne, ter je podal prijavo (oziroma javno razkril informacije o kr\u0161itvah) v skladu z zakonom in najkasneje v dveh letih od kr\u0161itve.<\/p>\n

Zakon izrecno dolo\u010da prepoved razkritja identitete<\/b> prijavitelja. Nadalje bo lahko prijavitelj zaradi povra\u010dilnih ukrepov uveljavljal sodno varstvo<\/b>. Sodni postopek, ki se bo vodil na podlagi take prijave, pa bo skladno s 83. \u010dlenom Zakona o sodi\u0161\u010dih \u0161tel za nujno zadevo, kar pomeni, da bodo procesni roki tekli tudi v \u010dasu sodnih po\u010ditnic. ZZPri je omilil tudi pogoje za izdajo za\u010dasne odredbe. Poleg tega je ZZPri uvedel izpodbojno domnevo, da je \u0161koda, ki jo je utrpel prijavitelj, posledica povra\u010dilnega ukrepa, kar bo prijavitelju olaj\u0161alo dokazovanje vzro\u010dne zveze. Prijavitelj bo ne glede na svoje premo\u017eenjsko stanje opro\u0161\u010den pla\u010dila sodnih taks in upravi\u010den do brezpla\u010dne pravne pomo\u010di<\/b>. Nadalje bo prijavitelj, ki mu je delodajalec prekinil delovno razmerje in uveljavlja sodno varstvo po ZZPri, upravi\u010den do nadomestila za primer brezposelnosti. V izogib v praksi pogostim o\u010ditkom prijaviteljem, da so s prijavo ali javnim razkritjem neupravi\u010deno razkrili poslovno skrivnost, zakon dolo\u010da tudi izklju\u010ditev prijaviteljeve odgovornosti glede razkritja. Poleg tega bo lahko KPK na prijaviteljevo pobudo predlagal tudi obravnavo v psihiatri\u010dni ambulanti, \u010de bo prijavitelj zaradi povra\u010dilnih ukrepov potreboval tudi psiholo\u0161ko podporo.<\/p>\n

Sklepno posebej opozarjamo, da zakon kot skrajni rok za vzpostavitev poti za prijavo za zavezance v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo manj kot 250 zaposlenih, dolo\u010da 17. december 2023. Zavezanci z ve\u010d kot 250 zaposlenimi pa so morali svojo obveznost izpolniti \u017ee do 22. maja 2023.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z Zakonom o za\u0161\u010diti prijaviteljev (\u00bbZZPri\u00ab ali \u00bbzakon\u00ab), ki je stopil v veljavo 22. februarja 2023, se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta EU (EU)…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,3],"tags":[],"coauthors":[48,36],"class_list":["post-1489","post","type-post","status-publish","format-standard","category-novice","category-pravni-utrip"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1489","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1489"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1489\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3808,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1489\/revisions\/3808"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1489"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1489"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1489"},{"taxonomy":"author","embeddable":true,"href":"https:\/\/pfp.law\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/coauthors?post=1489"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}